Semič v starih cajtih (399)

Semiška luža

Vsaka vas na ozemlju današnje semiške občine, ki je bila oddaljena od stalnega naravnega vira vode, je imela svojo lužo. Luže so bile namenjene predvsem za napajanje živine.

Poleti so v topli vodi radi čofotali otroci, vendar jim starejši tega niso dovolili, ker so preveč ’zbrodili’ vodo.

Pozimi je mladež veselo drsala po zaledeneli površini luže. Večkrat se je zgodilo, da se je tanek led udrl in mladi drsalec se je znašel v ledeni vodi. Na srečo ne razpolagamo s podatkom, da bi se kdaj kdo pri tem utopil.

Verjetno je malokomu znano, kje v Semiču je bila semiška luža.

V Franciscejskem katastru* iz leta 1824, se je nahajala na parceli št.189 in je označena z modro barvo.

Merila je 101 kvadatno klaftro, kar bi pomenilo danes okrog 365 m2.

Ni imela naravnega vodnega izvira. Napajala se je z meteornimi vodami, ki so bile speljane vanjo s tedanjih prometnic (današnja Taborska in Vajdova ulica) in seveda dežjem in snegom. Zato je ob poletnih sušah večkrat presahnila.

V njej so lahko napajali svojo živino prebivalci Semiča.

Lastništvo mlake je bilo skupno in so zanjo skrbeli vsi uporabniki.

Ko je luža presahnila, so jo očistili naplavin. Nato so po njej vodili vole, ki so s parklji temeljito steptali njeno ilovnato dno, da je držalo vodo.

Ko so Semičani leta 1898 dobili vodovod, je luža izgubila svoj pomen in so jo opustili.

Da bi si danes lažje predstavljali, kje se je semiška luža nahajala, bom predstavil njeno lokacijo z današnjimi razmerami.

Nahajala se je pod Brunskoletovo in Frankotovo hišo, ob križišču Vajdove in Taborske ulice; v bližini stojita Juntezova hiša in poslovno stanovanjski objekt (prva semiška samopostrežna trgovina).

*Franciscejski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1818-1828 uveljavil v habsburških dednih deželah.

Risali so ga vojaški geodeti in častniki.

To je bil zadnji kataster, ki je bil risan v celoti na terenu; hkrati pa prvi, ki je bil risan s pomočjo merilnih instrumentov.

Na sliki je ožji del Semiča (cerkev je označena s križem), narisan leta 1824 na Franciscejskem katastru. Semiška luža je označena z modro barvo.

Gregor Kočevar