Fotografija z gradbišča pred rožnodolskim portalom.

Belokranjsko železniško progo, ki je povezala takrat in žal še danes prometno zelo odrezano Belo krajino z Novim mestom in Karlovcem, so začeli graditi pred slabimi 100 leti, natančneje maja 1912. Z veliko slovesnostjo so progo predali prometu čez dve leti. Pri gradnji proge so dobili delo številni domačini, od vsepovsod pa so prišli na delo tudi tuji delavci, Hrvati, Čehi, Nemci, Italijani in Madžari.

Domači delavci so se med gradnjo od tujih delavcev naučili novih veščin in pridobili mnogo poklicnih spretnosti in izkušenj. Najbolj zahteven del belokranjske proge je bila nedvomno gradnja 1975 metrov dolgega semiškega predora, ki poteka pod hribom Semenič.

Tuji delavci, ki so gradili ta predor in progo na tem odseku, so bili nastanjeni v barakah in po privatnih hišah v Kotu pri Semiču. V Prelogah pri Rožnem Dolu je bilo zgrajenih kar 13 nastanitvenih barak.

Tudi gostilničarji in trgovci so izkoristili priložnost in zraslo je kar nekaj začasnih gostiln in trgovin. Cvetelo je tudi prevozništvo s konjskimi vpregami in ostale storitvene dejavnosti za potrebe delavcev. Veliko delavcev se je tu nastanilo kar z družinami, tudi ženske so dobile razna dela, vezana na gradnjo proge. Iz podatkov župnije Semič je bilo takrat tam začasno kar 72 tujih družin.

Zapisal: Vinko Kukman.