Anton Oven, slavist, publicist, literarni zgodovinar, prešernoslovec, rojen 1905 v Stranski vasi pri Semiču, umrl 19. maja 1942.

Oven se je po končani gimnaziji v Ljubljani nameraval vpisati na medicino, nazadnje pa se je odločil za slavistiko. V Pragi je študiral tudi češčino. Diplomiral je leta 1930 v Ljubljani. Istega leta jeseni je nastopil službo profesorja na Državni klasični gimnaziji v Mariboru. Naslednje leto je pri Tiskovni založbi v Mariboru izšla njegova knjiga o Mešku.

Leta 1935 je Belokranjska knjižnica izdala drobno knjižico o Prešernu. Komaj je profesor Oven začel s službo na III. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil prestavljen na II. realno gimnazijo in januarja 1936 spet v Maribor. Izvedel je, da ga imajo zaradi njegovih naprednih idej za komunista.

Ko so ga na nekem sestanku omenili kot možnega kandidata za poslanca, so navzoči temu nasprotovali. Leta 1937 je začel izdajati nacionalistično revijo Mrtva straža (COBISS).

Istega leta mu je Jugoslovansko-čehoslovaška liga v Ljubljani izdala učbenik češčine. V šolskem letu 1940/41 so ga premestili na gimnazijo v Ptuj, kjer je poučeval slovenščino in srbohrvaščino.

V letu 1941 ga zaradi rahlega zdravja niso vpoklicali v vojsko. Ob prihodu nemških oboroženih sil je živel nekaj časa v ilegali, saj je izvedel, da so zanj razpisali denarno nagrado in da so po celem Ptuju obešeni plakati z njegovo sliko. Preoblečen v kmeta je zato s Ptuja pobegnil v Belo krajino.

V drugi polovici leta 1941 naj bi bil posredno v stiku z ilegalno organizacijo Stara pravda, ki je nastala maja 1941, konec avgusta pa vstopila v OF. To je bila organizacija levo usmerjenih liberalnih izobražencev, ki jo je vodil dr. Črtomir Nagode. V tem času se je Oven ukvarjal tudi z zgodovinskimi in bodočimi mejami Slovenije in o tem tudi pisal.