Slovenščina je velik izziv za (zobo)zdravnike iz tujine

Zaradi pomanjkanja zdravnikov in zobozdravnikov so vodstva slovenskih zdravstvenih ustanov že pred leti začela iskati kader v tujini, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije. Pri tem pa precejšnjo oviro predstavlja visoka raven znanja slovenskega jezika, ki še vedno ostaja trd oreh za tuje zdravnike, ki si želijo delati pri nas. Marsikoga prav to tudi odvrne od zaposlitve tukaj.

Na nas se je obrnil bralec, ki je otroka odpeljal na pregled k eni od zobozdravnic v Zdravstveni dom Črnomelj in bil presenečen, da ni govorila "niti malo slovensko". Po njegovih besedah se je zobozdravnica z otrokom pogovarjala v hrvaškem jeziku, za opise bolezenskih stanj pa je uporabljala strokovne izraze, ki jih sam kot laik ne razume. "Otroku je rekla 'otvori usta', ta pa je samo debelo gledal, saj ni razumel kaj želi," je zapisal bralec, ki se mu ne zdi prav, da zdravnik ne pozna niti osnov slovenskega jezika. "Starejši še nekaj razumemo, otroci pa večinoma ne," pravi.

"Si želimo zdravnika, zobozdravnika ali smo raje brez?"

Kot nam je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Črnomelj Andrej Matkovič, so glede na trenutno pomanjkanje zdravnikov in zobozdravnikov v slovenskem zdravstvu, primorani zaposlovati tudi zdravstveno osebje iz drugih držav. "Nekateri naši zdravniki in zobozdravniki so že opravili zahtevan nivo slovenskega jezika in tudi izpit slovenskega jezika. Določeni so še v postopku in obiskujejo tečaj slovenskega jezika. Moram poudariti, da se vsi zdravniki in zobozdravniki zaposleni v našem zavodu trudijo govoriti slovenski jezik. Glede na to, da so določeni zdravniki in zobozdravniki v Slovenijo prišli pred kratkim, jim dajmo nekaj časa. Tu se lahko vprašamo: Si želimo zdravnika, zobozdravnika ali smo raje brez," je zapisal Matkovič. Kot dodaja, si v črnomaljskem zdravstvenem domu vsekakor želijo, da bi se mladi domači zdravniki odločali za specializacije, ki jih potrebujejo na primarnem nivoju.

Odkar je preverjanje znanja jezika preneseno na Zdravniško zbornico Slovenije, ga je sicer morda malo lažje opraviti, saj je izpit prilagojen zahtevam opravljanja zdravniškega poklica. Vendar to še vedno pomeni, da mora kandidat izkazati veliko znanja in suvereno dokazati jezikovne sposobnosti za vsakdanje delo v ambulanti s pacienti ter za strokovni pogovor med dvema zdravnikoma. Pisno je treba slovenščino znati na ravni B2, ustno pa na ravni C1.