Piše: Alenka Mežnaršič.

Metlika je b'la jako močno trgofsko središče, iz fseh strani so se ob sejmih valili lodi, hodili so peš, se vozili na vozih sz kojnih i volih. Žumberčani so pr'jahali na oslih in najnih zemerej nekej nosili dol f Metliko al' pa nazej pod Gorjance f svoje vasice. Na sejmen je b'lo na Bračikoi vagi vozof blaga, kraf, telcof i volof te so polej ob prodaji vagali. V malenci pr' Štupari so lodi čakali, da jim bo mlinar Jože zmleu debečalo i šenico za moko. Trgofci so stali na živinskem placi, si ogledevali živino, ki so jo prodavali kmeti. Toukli so si po dlanih, da bo kupčiva bulj držala i mešetari so navijali za unega,, ki jim je več stisnu f žep. Likof so polej zapili po metliških gostilnah i prčvarncah sz vinom, ki je b'lo ondej bulj ceverlika, sej ni b'lo iše ondej Vinske vigredi. da bi meli bulje i sortno vino.

Na Fuksovi vagi, ki je zdej parkirišče, so vagali prasce, odojke i ke kako ofčico. Je b'lo pa zanimivo, kdej so se Metličani rihtali v maškore. Aj je biu sveti Pust na sejmen, a to je b'lo sigurno, da je pust na torek i sejmen je na torek. Enkrat se je Metliški fant oblejku v prašičjo kužo, zotlar ga je zašiu vojno i hajdi f kotec i f šajtrgo. Med vino so mu nalili ricinusovega ola, kolovratli i vozili so ga okuli po Metliki cel dan. Kdej je ole začelo krulit i delovat po črevih i je b'lo človeška potreba prehuda, je fant res smrdu kot prasi.

Gor na placi so Hrvatice f belih kiklah, prnesle na glavi f procajnah purane, purice, težke kokoši za prodat. So se metliške gospe sz belih fertohih pogajale sz nimi za ceno. Zmenle so se i za okapejne i za prajne v Obrhi. Ni b'lo ondej iše šengena i b'li smo vsi eno, na to i na uno stran Koupe.

Kdej so lodi iz sejma i Metlike krenli i prešli, ondej so nastopli osebejniki , da so pospravli dreke, za svoj gnoj. F karolah i kantah i sakojakih šajtrgah so vse odpelali damuh. Dn's od na placi parkiranih aftof ni nobenega dreka za kako got korist. Prekleto je treba pazit , da te kdu ne zgazi i da prideš lahko do mestne hiše, če je odprta.

MI plački pa smo se tam zmerej jgrali sakojake igre od tatof i žandarof, gnilo jajce, očka koliko je vura, koza nima prave soli, i ja neznam kaj iše. V Gasi smo imeli posebne igre, na Weisovem dvorišči i na nihovi črejšni, ki so jo nazadnje skluvali škorci kulko je ostalo od d'ci. Tam so b'li zloženi hlodi i nekakšna že zdavnej odrablena i razdrapana kočija, ki je jemala slovo toda nam je b'la lepša kot od angleške kraljice. Eno zimo so jo skurli f šprheti, železo odpeljali na odpad. Metlika je f tstem cajti mela dva Dulara enega, ki je zbirau starino za muzej i drugega, ki je zbirou odpad na Odpadi.

Na Placi pred mestno hišo ni b'lo nigdar dolgocajtno, sej se je vjutro iz fseh vrat sesipalo kup d'ci za f šulo.

Svoj cajt je aftobus rano vjutro krenu iz Metlike v Lublano, poun je biu kaj jajce, iše šofer je težko pr'šu do svojega zica. Kondokter se je rinu med lodmi, da je do Novega mesta kumej pokasirou dnar za karte. Zdej se sam šofer pele, kondokterje so fkinli, edino med letom kdej d'ca hodijo f šulo ako jim slučajno ate neda afta za pelat sebe i frende čez Gorjance f Podgurje. Kaj se tiče železnice i vlakof je skorej isto tako kok je b'lo valej po otvoritvi dolenjske železnice, vse po starem samo izguba po novem. S'm se zadnič pelala v Lublano,gor s'm seštrikala zadni del nazej pa prvi del jupce. Moram jit iše enkrat, da rokave zgotovim.

Fčasih je b'la Koupa ko biser čista bome i Obrh, iz fsake kolotečne s'm se lahko napila, a zdej bug se fsmili, kaj se dogaja.

Pravijo, da je fse bulj modernizirano. f šuli pravijo, da ni vučitelnof, f zdravstvi ni sestr, dohtari delajo privat, uni, ki ne delajo dobijo dnar i dodatke. Ja se fpaševam kam je ta narod prešu? Samo fčasih je vučiteljca mela poln razred, pa fsi so jo poslušali. Zdej pa ni vrag ni bug, ne posluša nikogar, samo bckajo po unih mobitelih.

Perete čisto perilo i to f stroji pojma nimate koko i kako je b'lo prajne v Obrhi, to vam napišem drugič. Žajfo kupite mi smo jo kuhali i cmarli par danof na šporheti. Zanimivo.