Na vsebino

Suha vinoteka - zbirka vinskih etiket z dodano vrednostjo

Zdravka Abram s svojo zbirko vinskih etiket. Foto: osebni arhiv
Zdravka Abram s svojo zbirko vinskih etiket. Foto: osebni arhiv

S prav posebno zbirko se lahko pohvali Črnomaljka Zdravka Abram, ki že 17 let živi v Kostanjevici na Krki. Zbira vinske etikete, ki jim je dodala spominsko vrednost. V lesenem zaboju, ki ga je poimenovala suha vinoteka, v petih fasciklih hrani že več kot 1000 vinskih etiket iz 26 držav.

Prvo etiketa je shranila konec leta 1993, danes je v njeni zbirki skoraj 600 belih in blizu 300 etiket rdečih vin ter okrog 170 vzorcev penin, ki jih ima sama tudi najraje.

Ko je začela dobivati steklenice kvalitetnih vin, ni imela primernega prostora za hrambo. »Da pa bi vino samo zaradi tega kdaj koli zlivala stran, sem čutila, kot bi z vsako odlito steklenico vina zavrgla dokaz o vinarjevem vloženem trudu in znanju. Zaradi te ovire vino vseeno ne bi smelo obstati le za opazovanje, zato sem našla rešitev. Ko dobim vino, ga odpremo, spijemo, pokomentiramo, v dokaz za vinske užitke pa shranim dotično vinsko etiketo s steklenice,« o svojih zbirateljskih začetkih pravi Abramova, ki je vsa zbrana vina osebno poskusila in ob nekaterih shranjenih etiketah opisala tudi priložnostni dogodek. Suha vinoteka tako ni le spomin na dobro kapljico, ampak predvsem na dogodke in prijetno druženje v krogu prijateljev. Veliko vin je okušala na svojih popotovanjih po svetu, nekatere vzorce je dobila v dar, nekaj let je obiskovala tudi vinsko šolo, kjer so okušali različne vzorce vrhunskih vin in je za svojo zbirko shranila etikete.

»Zelo cenim pravilen, spoštljiv odnos do vina, ki je odsev našega odnosa do vloženega vinarjevega truda,« poudarja zbirateljica, ki ima z možem nad Kostanjevico na Krki tudi vinograd. S suho vinoteko želi tako med drugim izkazati spoštovanje vinarjem na način, da njihovo vino spije, ne da bi ga morala kdaj koli zlivati stran samo zaradi tega, ker zanj ni imela primernega načina hrambe. Hkrati želi širiti zavest o primernem odnosu do žlahtne kapljice ter ohraniti spomin na vino ter na dogodek ob pitju, kar uresničuje s pisanjem zgodb. Na ta način dobi njena zbirka vinskih etiket, ki je verjetno edinstvena na svetu, dodano vrednost.

Zbirka zajema vinske etikete v obdobju od leta 1993 do 2022, z vmesno desetletno pavzo. Največ etiket je iz obdobja na prelomu tisočletja. Etikete se v zbirki praviloma ne ponavljajo, okrog 80 odstotkov je različnih. Najstarejši vzorec v zbirki je rulandec, letnik 1960, najdražje pa sladko ledeno vino laški rizling, svetovni šampion 2002 iz kleti Čurin. 0,25-litrska steklenička je stala 500 evrov.

Zdravka prav vse etikete lastnoročno odstrani s steklenic. To zna biti včasih tudi precej naporno opravilo, saj lahko »borba« s kakšno še posebej trdovratno etiketo včasih traja tudi več tednov. A na koncu etiketa vedno popusti.

Sama želi, da bi iz številnih dogodkov, ki jih je skozi leta zbrala ob etiketah, nekoč nastala knjiga veselih zgodb.

Za tovrstno zbiranje vinskih etiket, ki so nekakšen »vinski selfi« dogodka, pa bi rada navdušila še koga. »Predvsem pa želim s suho vinoteko izkazati spoštovanje vinogradnikom in vinarjem za njihov trud. S tem ko zaužijemo dobro vino izkažemo spoštovanje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri nastajanju te biblične pijače,« zaključi Zdravka Abram.

Več o zanimivi zbirki si lahko ogledate tudi TUKAJ in TUKAJ.

Avtor: M.N.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.