Procedura je bila približno taka: Valentina je rekla Maticu, Matic je vprašal Nano, Nana je rekla meni, jaz pa Jožetu. Krog je bil sklenjen. Namen pa je bil, da bi Valentina rada Vidu podarila let nad Belo krajino.

Z Jožetom prideva na letališče v Prilozje. Jože je potegnil Falkeja iz hangarja, letalo pregledal in celo opravil kontrolni let. Takrat pa pristopita postaven dečko in simpatična mladenka. To sta Valentina in Vid. Peljal bi se Vid, Valentina pa je kar bežala stran od letala. Dobro, pa nič. Vkrca se Mariborčan v letalo in se smeji kot pečen golob. Priveževa ga z Jožetom in Vid si nadene slušalke. Stari Falke prede kot stari maček in se odpeljeta na začetek steze. Poletita kot po loju. Danes ni niti enega oblačka in mirno je brez vetra. Falke je tako skoraj neslišno drsel proti Metliki.

Midva z Valentino sediva v letališkem paviljonu in klepetava. Pove mi, da študira in da je doma na Brezovici. Trenutno kampira v Križevski vasi in dela kot prostovoljka na Tednu kulture na placu. Tudi Vid je mentor na delavnici dokumentarnega filma. Kako tudi ne, saj je po poklicu režiser. Tako, izvedel sem vse in takrat ravno pristane Falke. Vprašam kako je bilo in Vid mi reče, da lepo. »Tudi pri nas na Štajerskem imamo zidanice in vinograde, kot pri vas«. Da, svet je mali.