Na vsebino

Sveti večer ali badnjik

Pred leti, ko so bile družine še številne, kruha pa je le malokje bilo dovolj za vse, je vsak praznik že zaradi malo boljše hrane pomenil nekaj lepega, vabljivega. Ker so si zlasti mlajši znali tak dan še polepšati s petjem in plesom, je pomenil vsak praznik nekaj, kar ni in ni prišlo, je pa nato hitro minilo.

Badnjik, dan pred božičem, je bil postni dan tja do večera. Je pa bilo treba trdo poprijeti za delo. Gospodinje so pekle povitico, kruh, še posebno lepo so znale narediti božičnik. Velik hlebec kruha je bil to, z rožo v sredini in okraskom na obodu, vmesni prostor hlebca pa so polnile figure Jožefa, Marije in Ježuščka v jaslih, pa kokoši z jajci, morda še ptičica in volički. Na vidnem mestu v hiši je stal božičnik... Na mizi kjer je bil, je bil še ključ, pa denarnica in skleda z najrazličnejšim žitom. Morda so dodali še liter vina. Žito so v naslednjih dneh dobile kokoši, da bi jih bilo veliko pri hiši in bi pridno nesle jajca. Včasih so položili na mizo- ob božičnik- tudi šivanko. Če bo kdo od članov družine dobil "gute", bo mati s to šivanko krožila nad oteklino na vratu in mumps bo izginil...

Na badnji dan je bilo treba tako vse obrisati, vse poribati, saj se na božič ni smelo pometati, ne se česati ali čevljev "glancati"... Tudi je bilo treba narediti jaslice in okoli njih vse lepo okrasiti z rožami, ki jih je dekliška ali materina roka naredila v tednih pred božičem. In ko se je spustil mrak, so prižgali "lampaš", v posodo nasuli žerjavice in vanjo naložili zelenja, cvetja in lesa iz velikonočne butare, mati pa je s posodo, z blagoslovljeno vodo in vejico v njej, sledila očetu. Pridružili so se še drugi člani družine in obhodili so svoj dom. Poslopja, prostore in otroke so blagoslavljali in kadili. Ko so se vrnili nazaj, je mati vzela božičnik in ga nesla na mizo, kjer bo stal, mrmrajoč: "Odprimo vrata, božič v hišo prihaja! 'Sakem kotu križ božji, na sred' hiše pa mir božji!" Božičnik bo čakal novega leta, ko ga bodo družinski člani použili, del pa bo čakal še do treh kraljev. Figurice iz testa na božičniku bodo dobile živali, da bi se hitro plodile in bile zdrave...

Družina se je potem zbrala pri molitvi, da bi po njej jedli z bolj ali manj bogato obložene mize. Ko je bilo vse postorjeno, so mladi že mislili na bolj vesele stvari. Nekje sredi vasi so si pripravili veselje. Oglasile se bodo "muzike", harmonikar bo raztegnil svoj meh, k veselju bodo morda doprinesli tudi tamburaši. Veliko mladih si je znalo kar doma narediti tamburice, po večjih vaseh so bile tamburaške skupine, ki so znale zaigrati toliko veselih viž (Vinica, Damelj, Sinji Vrh, Preloka)... Prenekatero dekle se je ogrelo za fanta, prenekateri so smeli spremljati svoje simpatije od polnočnice... Nekateri so bili potem za "gosta" v ranem božičnem jutru za bogato obloženo mizo!

Ko se je bližala polnoč, so se stari in mladi odpravili k polnočnici. Cele reke ljudi so se valile proti farni cerkvi... Med potjo so prepevali, vriskali in se veselili. Božič prihaja, rodil se bo Jezus! Sredi dolge zimske noči se bo prižgal plamenček, ki se bo razgorel v vse večji in večji plamen! Veselimo se rojstva Odrešenika!

Po obredu so se vračali na domove. Spet jih je spremljala pesem in veselje! In ko so prišli pod rodni krov, so morali takoj sesti, saj sicer kokoši ne bodo sedele rade in ne bo piščancev! Postregli so si z bogato obložene mize! Siromak je jedel bolje kot druge dni, bolj premožni so si sredi noči privoščili prav bogate obroke hrane. Tu in tam so si postregli celo z odojkom ali janjcem! In za sabo se ni smelo pospravljati! V betlehemski štalici je bil nered, naj bo tudi v sredini, kjer so živeli, tako. Drobtinice kruha in povitice so drugi dan dali kuram, da bi pridno nesle, nekaj so jih pa posušili in jih dali med letom kravi, ko je telila, da bi šlo potem vse po sreči.
Na božič so ljudje ostajali doma, niso odhajali od doma. Če je bil kdo povabljen za gosta, se je oglasil pri sosedovih, sicer pa so se držali domačega ognjišča. Nekoliko utrujeni so se nekateri bali božične noči, ki so ji včasih rekli "tatska" noč. Res se je večkrat zgodilo, da so nepošteni ljudje to noč, ko je večina ljudi trdno spala, izkoristili za nepoštena dejanja.

Vir: KUD Oton Župančič Vinica
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj