Na vsebino

Svetovni teden dojenja

Foto: Pexels-Mart production
Foto: Pexels-Mart production

V tem tednu obeležujemo svetovni teden dojenja, katerega namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja. Teden letos mineva v znamenju slogana Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo. Da je materino mleko najboljša hrana za dojenčka, pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe, poudarjajo tudi v Centru za krepitev zdravja ZD Črnomelj. "Rojstvo otroka prinese ogromno sprememb v življenju, veselje, tudi odgovornost, fizične in psihične obremenitve. Ne pozabite na sebe, tudi vi potrebujete veliko počitka, ljubezni in nežnosti. Otroci potrebujejo srečne in zadovoljne starše," so zapisali.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) priporoča začetek dojenja v prvi uri po porodu. Izključno dojenje naj traja do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, nato pa naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob čemer naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza materi in otroku, do dveh let ali več.

"Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto," poudarja raziskovalka na NIJZ Zalka Drglin.

Predsednica nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija, pediatrinja Andreja Tekauc Golob, poudarja, da dojenje ni nekaj samoumevnega. Ob tem je spomnila, da so v preteklosti matere o dojenju izvedele od svojim mater in babic, sedaj pa so pri dojenju dostikrat osamljene in se srečujejo s težavami.

V Sloveniji večina mater začne dojiti svojega novorojenčka. Več kot polovica dojenčkov se doji še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka, poudarjajo pri NIJZ.

V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše zabeleženo obdobje pa je bilo 26 mesecev, kažejo podatki raziskave, izvedene v letih 2017 in 2018.

Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija sta v skupni izjavi vlade držav pozvala, naj povečajo sredstva za zaščito, promocijo in podporo programov dojenja, še posebej za ranljivejše družine.

Vlade ob tem pozivata tudi, naj zdravstvene delavce zaščitita pred neetičnim vplivom oglaševanja proizvajalcev mlečnih nadomestkov.

V Sloveniji si prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in za prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano, poudarjajo na NIJZ.

Ob tem so dodali, da našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in mater in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo.

Vir: Center za krepitev zdravja ZD Črnomelj, STA
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj