Kaj pomislimo ob besedici pomlad? Večina najbrž na prebujajočo se naravo s prvimi rastlinskimi znanilci zvončki, trobenticami, mačicami in vijolicami. To so res prvi rastlinski znanilci tega ponavadi zelo pričakovanega letnega časa, ki zacvetijo prej, preden ozelenijo drevesne krošnje. V teh zgodnje spomladanskih dneh pa je po gozdovih zacvetelo tudi tevje, ki je pri nas kar razširjena rastlina, včasih pa po krivici prezrta in večini manj poznana.

Tevje (Hacqueta epipactis) je dobilo ime po zdravniku, botaniku in velikemu ljubitelju narave Balthazarju Hacquetu, ki je v letih 1766 do 1773 služboval v Idriji in Ljubljani.

Tevje je nenavadna rastlina, saj večina ljudi misli, da pred seboj vidijo cvet. To pa je le navidezni cvet, v resnici so cvetovi drobni, rumeni in stisnjeni v socvetje. Ta skupek drobnih cvetov obkroža več zelenih svetlečih ogrinjalnih lističev, ki dajejo videz venčnih listov navideznega velikega cveta. Rastlina je trajnica in spada v družino kobulnic, torej je v sorodu s korenjem, peteršiljem in kumino.
Tevje ni zahtevna rastlina, raste po gozdovih ali na gozdnem robu, prijajo mu vlažna in s humusom bogata tla. Ponekod je tevje našlo svoj prostor tudi v vrtovih.

Tako pa so mi magični »cvetovi« tevja v prijetnih rumeno zelenih odtenkih pozirali nedaleč od mitreja nad Rožancem.