Smrtonosnost branjenja trdnjave Evrope račune ne izstavlja več le v Sredozemlju, ampak vse bolj tudi na notranjih mejah članic EU. Tri trupla so hrvaški in slovenski policisti letos našli v Kolpi.

"Ne razumem, kako smo lahko tako apatični. Šokantno je, da nas kot družbo sploh ne gane, da ljudje umirajo," pravi Črnomaljčan Klemen Vitkovič iz Mladinskega centra Bit. Govori o tragedijah, ki se odvijajo okoli njega, tam, kjer je doma. Smrtonosni niso več le sredozemsko morje, železniški tiri in avtoceste. Vse bolj smrtonosna je tudi Kolpa.

Klemen Vitkovič opozori, da nihče zares ne ve, koliko ljudi je utonilo v reki, ki je te dni tako visoka in deroča, da si sam ne bi upal plavati preko, četudi je dober in izkušen plavalec. Lokalni prebivalci, pravi, opažajo policijo, ki hodi na akcije. "Morda je več tudi lažnih prijav," doda in opiše, da so poleti imeli prostovoljce iz tujine. "Dogajalo se je, da so jih policisti ustavljali in legitimirali, ljudje so klicali na policijo s prijavami, ker je imel nekdo morda brado ali je bil bolj temne polti." Pojasni, da lokalni prebivalci od nikogar ne slišijo, kaj narediti, pričakovati ali kako se bodo stvari rešile. Trupel v reki niso navajeni. A se hkrati širi tudi otopela brezidejnost, kako pomagati sočloveku. "Sprašujem se, ali smo res popolnoma izgubili občutek za sočloveka," pravi Klemen Vitkovič.

Po podatkih projekta Pogrešani migranti Mednarodne organizacije za migracije je letos v prvih treh mesecih znotraj Evrope umrlo 13 prebežnikov. Lani jih je v istem obdobju umrlo 18, v celem lanskem letu pa je znotraj Evrope po uradnih podatkih umrlo šestindevetdeset ljudi. Dva begunca sta letos umrla na meji med Italijo in Francijo – enega je ubil električni tok na železnici, drugi se je zgrudil, trije so umrli v Italiji na poti proti Švici in Avstriji – dva je zbil vlak, eden je umrl v prometni nesreči. Na južni slovenski meji pa letos beleži smrti prebežnikov tudi slovenska policija. Zaenkrat tri – štirje prebežniki pa so pogrešani. Vzdolž meje s Hrvaško je vlada Mira Cerarja leta 2015, v dneh, ko se je obeleževalo 26. obletnico padca berlinskega zidu, začela postavljati rezilno žico in panelno ograjo, s katero naj bi preprečevala, da begunci najdejo zatočišče.

Raziskovalka in profesorica Jelka Zorn z ljubljanske fakultete za socialno delo se je pred kratkim s podiplomskimi študentkami vrnila s terenskega dela na srbsko-hrvaški meji pri Šidu, kjer begunci vztrajajo pri iskanju poti proti Evropi. Opozarja, da policijski nadzor migracij ne bo ustavil, na terenu pa so bile priča preživelemu nasilju, ki ga zahteva "evropsko upravljanje migracij in azila". "Krepitev policijskega nadzora na področju migraciji ne pomeni boljše varnosti ljudi. Zgodi se obratno," pove. "S krepitvijo policijskega nadzora na mejah in v notranjosti držav ogrožamo varnost, zdravje in življenja migrantov in begunk," opisuje, da so posledično poti dražje, trajajo dlje in so vse bolj tvegane, kar potrjujejo tudi številke tako poškodb kot smrti. Globalna neenakost se kaže tudi v tem, da se "migrante in begunce potiska na ilegalizirane poti, kar se uradno imenuje upravljanje migracij in je del evropske migracijske politike," razlaga profesorica. Nadzor meja niso le rezilne žice, ograje in termo kamere, ampak tudi policijsko nasilje in kršitve temeljnih človekovih pravic do mednarodne zaščite. "Ključna težava te eksternalizacije meja je, da jo državljani držav EU ne opazimo," opiše Jelka Zorn, kako se sistemsko goji apatičnosti in brezbrižnost.

"Slovenska policija se je z uveljavitvijo tako imenovane južno – balkanske smeri nedovoljenih migracij na zahodno-balkanski poti žal prvič srečala tudi s človeškimi žrtvami," sporočajo s policije. "Ob poskusu nezakonitega prestopa meje čez Kolpo v Beli Krajini so utonili trije tujci," pojasnjujejo, da "v prejšnjih letih ne beležimo smrtnih žrtev ob poskusih nezakonitega prečkanja meje". Eno od utopitev je januarja obravnavala hrvaška policija blizu kraja Ladešići, dve trupli utopljencev pa je v ponedeljek našla slovenska policija s pomočjo potapljačev pri Vukovcih. "Najmanj še štirje tujci so pogrešani," dodajajo na policiji. Iskalne akcije za pogrešanimi izvedejo po vsaki prejeti informaciji, ki jim jo ponavadi posredujejo begunci, ki so z izginulimi skupaj prečkali reko, pravijo. "O pogrešanih pa so bili obveščeni tudi pristojni hrvaški varnostni organi," dodajajo, da medtem ko prebežnike zdravstveno oskrbijo, zaenkrat ni bilo potrebno nikogar odpeljati v bolnišnico.

Slovenski policisti sicer pri "varovanju evropskih meja" delujejo tudi v Makedoniji in Srbiji. Konec marca je bila v Makedonijo poslana že štiriindvajseta skupina šestih policistov, v Srbijo pa so teden dni prej poslali enajsto skupino štirih slovenskih policistov. Internetna baza poročil o nasilju, ki ga utrpijo begunci na poti čez Srbijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo, borderviolence.eu je samo v letošnjem letu zabeležila že 33 poročil posameznikov in skupin prebežnikov. Medtem ko večina govori o nasilju hrvaške pa tudi srbske in madžarske policije, vsaj štiri poročila vključujejo tudi postopanje slovenskih policistov.

Vse manj ljudi, a vse več mrtvih
Od začetka leta pa do devetega aprila letos je Mednarodna organizacija za migracije zabeležila 521 smrti v Sredozemlju, od tega največ, 359 na poti med Libijo in Italijo. Čeprav je letos prihodov pribežnikov v Evropo čez Sredozemlje manj kot v enakem obdobju lani, pa je odstotek smrti vsako leto višji: leta 2016 je v celem letu znašal 1,2 odstotka; lani je bil v prvih treh mesecih 2,2 odstotka, letos pa se je povzpel že na 3,2 odstotka vseh prihodov.