Na vsebino

Trdnjava, 1. del

Lepo idilo italijanske vojske so začele kmalu motiti različne »sovražne« akcije OF- a.

Enainštiridesetega leta je Metličan obstrelil Vido. Razlagali so, da je bila Vida izdajalka, da je za nekaj sto lir izdajala naše ljudi Italijanom. Pozneje se je izkazalo, da je bila vsa resnica v tem, da se je Vida naveličala Metličana, ki je bil vanjo na smrt zacopan in se raje zabavala z italijanskimi oficirji. On pa seveda ljubosumen. Ni ga bilo težko nagovoriti, da jo je v drevoredu nasproti Henigmanove hiše počakal in izstrelil nekaj strelov. Bila je huje ranjena skozi prsa, vendar je preživela. Odpeljali so jo v bolnico v Ljubljano. V Metliko pa se ni nikoli več vrnila.

Slobodnik Jože, predvojni komunist, je vrgel na tovorni vlak, ki je peljal v Metliko, ročno bombo, ki sicer ni naredila škode, izzvala pa je preplah.

OF je razpredla svoje niti v vse pore Metlike. Organizirani so bili po trojkah. V Slančevi zidanici so prisegli OF in Narodni zaščiti. Člani OF so vodili natančne preglede o aktivnosti Metličanov. Zbirali so se podatki tudi o Italijanih, zlasti o oficirjih.

Zanimivo štorijo o tem je pogosto pripovedoval Janko Bračika. Kot gostilničarju mu je bila zaupana naloga, da zbere podatke o italijanskih oficirjih: ime, priimek, starost, čin, če so aktivni ali rezervni oficirji, od kod so doma, kakšen odnos imajo do vojne. Vsekakor zelo težka naloga, ki jo je bilo treba izpolniti v treh tednih. Premišljeval je Janko, kaj bi naredil, saj je vedel, da poizvedovanje takšne vrste takoj vzbudi sum in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bi se našel za rešetkami. Pa mu kapne na misel odlična ideja. Vedel je, da se Vlasta Wahatova, takrat sedemnajstletna smrklja, rada druži z italijanskimi oficirji in za to dobi kaj primernega iz italijanskega skladišča. Šel je Janko k Vlasti in ji naravnost povedal, kaj se od nje zahteva. Vlasta je vzela dva dni za premislek. Po dveh dneh je sporočila, da pristaja. Res je po treh tednih dostavila skoro popoln spisek, kot so od nje zahtevali. V Metliki, v Urhovi kovačnici je OF skrivala šapirograf. Tu so zvečer razmnoževali Poročevalca in ga po svojih zvezah dostavljali zanesljivim Metličanom.

Treba je omeniti tudi kaplana Klemena Norberta, ki je bil član mestnega odbora OF in je opravil vrsto tveganih akcij. Na zvonik metliške cerkve je pred 1. decembrom, državnim praznikom v Jugoslaviji, obesil državno zastavo.

Spomladi 1942 so obdali Metliko z žično ograjo. Grajena je bila tako, kot so bile grajene žične ovire na frontah. Ponekod je bila široka kar nekaj vrst kolov. Zgradili so bunkerje. V bunkerje poslali posadke in straže in postavili težke mitraljeze. Danes bi že težko rekonstruirali, kje vse so imeli Italijani svoje bunkerje in cestne zapore z zapornicami in stražo, ki je pregledovala 'laso-pasare'. Bili pa so zanesljivo na vseh vpadnicah v Metliko: proti Drašičem pri Završnikovi hiši, proti Grabrovcu, tam, kjer je sedaj Plavčeva hiša, proti Novemu mestu pri Smiljaničevi hiši, proti Božakovu pri Bračikovi hiši in proti Črnomlju pri novi Bračikovi hiši. (kjer živi danes Milan Bračika). Tudi Koželjevo zidanico na Veselici so spremenili v bunker. Močan bunker je bil v bližini bloka na grabrovški cesti, pa tam kjer je sedaj Kremeščev pod in v bližini Milčinovičeve hiše. Pri vlaški cerkvi je bil artilerijski bunker s štirimi topovi kalibra 70 mm. Bunkerji so bili tudi pri Guštinovi pristavi, v Makarovi zidanci, na Trampuževem vrtu, na komenskem bregu, na Borštku nad Henigmanovo hišo in pri Šujčevi hiši.

Na vrhu Veselice so postavili največji bunker, spodaj dobro utrjen, s strelnimi linami in mitraljezi, zgoraj pa opremljen kot topniška opazovalnica z že izračunanimi topniškimi elementi za vse vasi v okolici.

Še posebej močno je bila utrjena železniška postaja in pa vojaške barake, ki so bile tam, kjer je sedaj tovarna Beti. Poleg tega pa so na gradu na oknih uredili strelne line. Na komendi, nad izvirom Obrha in nad dolino Obrha v vsej njeni dolžini do Štuparjeve malence pa je bedela italijanska straža, ki je bila nastanjena v Hočevarjevi kleti. Bi kdo mislil, da ni mogla iz Metlike in v Metliko niti miš. Pa ni bilo tako. Dokler so bili na zapornicah samo Italijani, ni bilo problemov, razen ob kakšnih dnevih bolj stroge kontrole. Italijane se je dalo podkupiti z vinom. Če je ženska malo lepše pogledala Italijana, je bil ta kaj hitro mehak in ni delal težav. Zoprni pa so bili belogardisti, ki so stikali po prtljagi in opravljali celo osebne preiskave.

Se nadaljuje!

Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:

Che belle gambe

Italijani ustanovijo GILL in Dopolavoro

Italijani spreminjajo Metliko v mesto po svojem okusu

Okupacija - prihod Italijanov

Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 2. del

Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 1. del

Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 3. del

Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 2. del

Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 1. del

Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 2. del

Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 1. del

Belogardisti od Doltarjev hočejo dušo (Po pripovedovanju Zvonka Doltarja)

Metliški župan preizkuša Bračikovo tehtnico

Kdo so metliški blagorodni purgarji

Gospod Malešič dobi župansko čast in s tem izbruhnejo v Metliki epohalne spremembe

FRANTUTEK ALI LAŽ IN PRILAŽIČ

Sveti Pust - največji metliški praznik (2.del)

Sveti Pust - največji metliški praznik (1.del)

Gospoda Murnovi in njihove štorije

Stari Mate ali stric Slobodnik

CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL

Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši

Strelišče v Majlontu

Čudež v Logu

Župan Malešič gradi vodovod

O zeleni bratovščini pa vse dobro

Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)

Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)

Bogec je šel v Karlovec

Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del

Metliške gostilne

Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo

Avtomat za čokolado in žandarska božja mast

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del

VENCELJ JEREB, MEJ DUŠ, JUH

Veliki banket na tuj račun

Jurič Bosec - dober kosec

Stric Guštin in sveti Ilija

Fotosafari v Metliki leta 1933

Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del

Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del

Babji sejem in obisk bana Dravske banovine

V boj za dom in cesarja (3. del)

V boj za dom in cesarja (2. del)

V boj za dom in cesarja (1. del)

In zažvižgal je vlak

Čarovnice

Mestni uslužbenci

Furmani so furali

Industrija - kaj je to?

Če nam lučka ne gori, nam pa mesec sveti

Metliški reveži

Črna smrt - 300 let od zadnje epidemije kuge v Metliki

Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj