Trije posamezni streli

Trije posamezni streli

Pavle Šimec – Pajo se je rodil 25. septembra 1925 v Črnomlju. Spomladi 1942 se je vključil v Belokranjski partizanski odred, ki je septembra istega leta postal del Cankarjeve brigade. Pajo je kmalu pokazal svojo likovno nadarjenost, ko je pod mentorstvom Draga Vidmarja ilustriral 2. številko brigadnega glasila Mlade sile. V Cankarjevi brigadi je bil ranjen, nato pa dodeljen Centralni tehniki. Tam ga je akademski slikar Nikolaj Pirnat poučeval o osnovah slikarstva, predvsem o perspektivi in človeški anatomiji, kar mu je pozneje na Štajerskem kot ilustratorju vojaških tiskov, mnogih brošur in letakov propagandnega odseka v 4. operativni coni zelo koristilo. Tja je bil, devetnajst let star, poleti 1944 dodeljen za vodjo vojaških ciklostilnih tehnik. Tu se je še posebej izkazal z ilustracijami Perovškove Pravljice o Osvobodilni fronti, enako tudi z izvirnimi silhuetnimi ilustracijami Kronike14. divizije, ki jo je napisala Vera Hreščak – Bebler.

Decembra 1944 se je osemnajst partizank in partizanov propagandnega odseka 4. operativne cone pred nemško ofenzivo na Gornjo Savinsko dolino umaknilo v visoko odmaknjeno gozdarsko kočo nad Lučami. Zaradi izdajstva so jih 3. januarja 1945 obkolili Nemci. Obkoljene partizane so pozvali naj se vdajo, če hočejo ostati živi. Petnajst invalidnih in neoboroženih se je res predalo, a so jih Nemci pozneje pri Lučah vse, razen ene mladoletne punčke, postrelili. Preden so iz koče odšli, da se Nemcem predajo, so jim trije, ki se niso hoteli predati, naročili naj Nemcem povedo, da se oni ne bodo vdali brez boja. Bojevali se bodo do predzadnjega naboja, zadnjega pa uporabili zase – živih Nemci ne bodo dobili v roke. Ti trije junaki, ki se niso hoteli predati so bili: poročnik PAVLE ŠIMEC - PAJO, likovnik - ilustrator in vodja vojaških ciklostilnih tehnik; podporočnik JOŽE PETEK, fotoreporter 14. divizije in vodja fotosekcije pri IV. Operativni coni ter neznana borka, sodelavka ene izmed vojaških tehnik. Nemcem so nudili zagrizen odpor, da so morali nacisti kočo nazadnje zažgati z minami. Iz goreče koče so se drug za drugim slišali še trije posamezni streli ….

Ta zapis je nastal na podlagi pisma Staneta Škrabarja – Braškarja Pavletovi mami, hrani ga Darka Čop, poročena Šimec in pričevanja Pavletove sestre Darke Čop. V Črnomlju, 2. 8. 2018. V enem od prihodnjih zapisov bom objavil več o Pavletovem likovnem ustvarjanju in video posnetek pričevanja njegove sestre Darke.

Naslovna fotografija: Ilustrator Pavle Šimec – Pajo (prvi levo), pesnik France Kosmač (prvi desno), fotograf Jože Petek (drugi desno), Savinjska dolina 1944. Fotografijo hrani Darka Čop, sestra Pavleta Šimca.

2. fotografija: Darka Čop drži v roki brošuro o Osvobodilni fronti, ki jo je napisal Janez Perovšek – Pelko, z osmimi ilustracijami pa jo je opremil njen brat Pavle Šimec – Pajo. Natisnili so jo oktobra 1944.
Pogum gre reševat Svobodo. Pravljica o Osvobodilni fronti 1944, str. 8, 9. Brošura je posvečena v spomin vsem otrokom, najmlajšim žrtvam vojne. Avtor se še posebej
spominja »Ivanke, Pepce, Micike, Frančeka in njihove mamice Ivanke Matjaževe. V posvetilu omenja dogodek, ko so Nemci 21. septembra 1944 z letali napadli osamljeno kmetijo pri Gornjem gradu in pri tem ubili mater s štirimi otroci.
Pravljico je namenil tudi prihodnjim rodovom, ko je na koncu brošure zapisal: »V opomin vam, dragi slovenski otroci, ki vas nemški krvoločni teror ni dosegel. Partizani smo se premnogokrat pogovarjali, da boste šele vi uživali vso srečo, ki vam jo prinaša Osvobodilna fronta in da boste tudi vi, mladi junaki, pogumno branili svobodo v vseh bodočih časih. S tem zaupanjem v vas je prelilo svojo srčno kri na tisoče slovenskih junakov – partizanov. Vaš partizan Janez Perovšek – Pelko. Na Štajerskem, 15. oktobra 1944.

3. fotografija: Osvobodilna fronta, hči Svobode in Poguma, vodi ljudi v boj proti Terorju. Pravljica o Osvobodilni fronti 1944, str. 16, 17.

4. fotografija: Darka Čop in Božidar Flajšman. Foto Sonja Bezenšek. Črnomelj, 2. avgust 2018.
Avtor Pravljice o Osvobodilni fronti Janez Perovšek – Pelko je imel pomisleke glede naslova, saj je bil boj proti okupatorju resnica in ne pravljica. Dilemo je razrešil Aleš Bebler rekoč: »Pa vendar se zdi včasih res kot pravljica.«