Na vsebino

Tudi Belokranjci smo RTV! (3)

Delo v izložbi, ki se ji reče RTV

Ilinka Todorovski, televizijska novinarka in urednica iz Črnomlja

Poskušam se spomniti, kako sem se zaljubila v televizijsko delo. Bilo je pred 37 leti, ko sem kot brucka v Ljubljani dobila priložnostno študentsko delo v desku TV Slovenija. Takrat še nisem vedela, da je desk srce informativnega programa, kamor se stekajo novice, iz katerih novinarji in uredniki izluščijo najpomembnejše in jih pregnetene v vesti, poročila, reportaže, intervjuje, analize in druge novinarske žanre posredujejo gledalcem. Vedela sem le, da se bom uvajala za mlajšo dežurno novinarko zunanjepolitične redakcije – kar koli naj bi to že pomenilo. Zahtevani pogoji - znanje slovenščine, srbohrvaščine in angleščine ter sposobnost pisnega in ustnega izražanja - zame niso bili nič posebnega. Strašansko sem se bala le, da bi me postavili pred mikrofon ali kamero – nisem si znala predstavljati, kako bi preživela takšen preizkus. A je bil strah povsem odveč, saj sem bila kot čista začetnica še »par svetlobnih let« oddaljena od svojega prvega TV-nastopa. Začenjala sem na novinarskem začetku, to je na koncu proizvodne verige televizijskega Dnevnika. Za kultnima voditeljema Tomažem Terčkom in Matjažem Tankom, ki sta takrat vsak večer prek TV-ekranov vstopala v slovenske domove, je bilo namreč celo mravljišče ljudi, ki so svoje delo morali opravljati zanesljivo. Tudi mlajši dežurni zunanje, ki smo sortirali tuje agencijske novice s teleprinterja ter pregledovali in popisovali posnetke. Tako se je začela moja novinarska pot, od tam pa po korakih do novinarke zunanjepolitičnega uredništva, dopisnice iz Hrvaške, avtorice in voditeljice oddaj, vodje deska, urednice uredništev in projektov ter varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev.

Začarala me je ta povezanost in skupnost ljudi, v kateri šteje vsak člen, ne le tisti, ki dela na očeh javnosti, v izložbi, ki ji rečemo ekran, ampak sleherni posameznik v desku in ozadju, v tem orjaškem labirintu snemalcev, maskerjev, lektorjev, kamermanov, montažerjev, organizatorjev, tonskih in lučnih mojstrov, operaterjev, realizatorjev. Prekletstvo televizijskega dela je, da se sleherna napakica, spodrsljaj, razpoka v verigi ali zgolj hipec nezbranosti opazi na ekranu, v izložbi. Blagoslov pa je njegova hipnost in minljivost – kar se zgodi in ustvari, ostane zapisano v TV-arhivu, v široki potezi pusti kakšno družbeno sled, podrobnosti pa hitro utonejo v pozabo. Kiksi, ki so se mi zdeli usodni in so mi kradli spanec, so bili praviloma le neizogibni »gumidefekti«, ki se pripetijo vsakomur pri tako dolgi kilometrini. Temu rečemo izkušnje. Te so poleg znanja in strokovne podkovanosti bistvena sestavina novinarske profesije. Profesionalnost pa je bistvena sestavina novinarske avtonomije, kot obrambne linije pred neupravičenimi pritiski in zlasti politizacijo.

Vrivanje politike in oženje prostora strokovne razprave v javnem mediju, ki ju spremljamo v zadnjih mesecih na RTV Slovenija (in se ne moreta primerjati z ničemer še tako slabim, kar sem sama doživela v vseh 37 novinarskih letih) sta v vsaki demokratični družbi znak za alarm. Nisem si mogla predstavljati, da bi se v Sloveniji lahko zgodil takšen prevrat, v katerem se o strokovnih medijski vprašanjih razpravlja politično, s pozicije moči in stresanjem puhlic o izložbi, v katero se nenadoma vsi spoznajo. Pa se ne.

Tako kot imamo državljani pravico do dobrega javnega šolstva, javnega zdravstva, javnega prevoza, javnih knjižnic in javnih kulturnih dobrin, imamo tudi pravico do kakovostnega javnega medijskega servisa, z najširšo paleto televizijskih, radijskih, digitalnih in spletnih vsebin in storitev – o nas in za nas. Sistemsko napako, ki je posegla v to pravico, je treba odpraviti. Samo takšna RTV je lahko gradnik skupnosti in javnega dobrega. Ne želim si, da bi se tega, kako zelo jo kot družba in posamezniki potrebujemo, zavedeli šele, ko je ne bi bilo več.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj