Učiteljica Barbara

Starši zelo radi komentiramo učitelje. Največ časa posvetimo tistemu, kar nam ni všeč pri njihovem delu in odnosu do naših otrok, vsaj dokler jih bolje ne spoznamo in velikokrat ugotovimo, kako zelo smo se motili. Ko pa brez izjeme vsi govorimo samo dobre, lepe in pozitivne stvari, potem sem prepričana, da je ta učitelj, v našem primeru učiteljica, učiteljica leta.

V nekem mediju trenutno poteka glasovanje za učitelja/učiteljico leta. Starši in otroci 2.b. razreda Osnovne šole Loka Črnomelj, smo učiteljico leta izbrali že v prvem razredu, ki naše otroke ni samo pospremila do drugega razreda ampak je šla z njimi. To je učiteljica Barbara.

»Ta je tako fajn«.

»Našega mlajšega je tudi učila, super je«.

»Hčerka je bila zelo zadovoljna z njo«

»Vsi v našem razredu smo jo imeli radi«

…

Še več komentarjev staršev in njenih učencev je, ki potrjujejo, da je učiteljica Barbara učiteljica s srcem. V dveh letih smo starši ugotovili, da za Barbaro ni pomembo ali pozna starše otrok ali ne, ni važno s kakšnim avtomobilom starši pripeljejo otroka, ni važno ali so »Lidliči« ali »S.Oliverji«, ni važno ali je slovenščina otrokov materni jezik ali ne ter kateri narodnosti ali etnični skupini pripadajo starši otroka. Na vse otroke gleda enako, vse jih želi naučiti, ne samo tistega, kar je zapisano v učnem načrtu ampak tudi drugih znanj in veščin potrebnih za življenje. Da ji dobro uspeva je pokazal čas epidemije, čas šolanja na daljavo. V pogovor je vedno vključila vse otroke. Tudi otroci nje niso izključevali. Vsakič, ko so mogli vsi kaj povedati npr. kaj so delali čez vikend, so jo na koncu prosili, da še ona pove. Dva dni so celo poskrbeli, da se spočije. Suvereno so speljali pouk. Njeni učenci so postali učitelji za en dan. Sošolcem so razložili snov, vključili jih v pouk ter pohvalili, ko so pravilno odgovorili na vprašanje, izračunali račun ali prebrali poved. Tiste, ki jim je šlo slabše in so se kje zmotili niso grajali, spodbujali so jih k učenju in opogumljali, da bo naslednjič šlo bolje. Tako kot to dela učiteljica Barbara. Da osemletniki sami speljejo pouk, preko aplikacije Teams, na daljavo, ni mačji kašelj. Barbarinim učencem je to uspelo, ker jih uči samostojnosti in odgovornosti.

V času šolanja na daljavo je staršem in otrokom bila vedno na razpolago. Želela je potolažiti otroke ter omiliti vsako stisko staršev. Pisali in klicali smo jo tudi izven službenega časa, zvečer, zjutraj. Kljub temu, da so se tudi njeni otroci šolali od doma, je vedno odgovorila na vsa naša vprašanja, vedno je bila pripravljena na pogovor in vedno optimistično gledala na vrnitev otrok v šolske klopi.

Pomembno se mi zdi, izpostaviti take učitelje, pa ne zato, ker drugi niso dobri ampak zato, da vedo, da cenimo vse, kar so bili pripravljeni narediti skupaj z našimi otroki. Pa zato, da se jim malo prikupimo. Kdo ve, mogoče učiteljica Barbara gre tudi v tretji razred, v katerem se bodo ocene pisale s številkami.

Starši pridno oddajamo glasove v mediju, ki izbira učitelja leta. Čeprav glasovanje še ni končano, mi smo odločeni: Barbara, učiteljica 2.b., OŠ Loka Črnomelj, je za nas učiteljica leta.