Na vsebino

V Beli krajini največ škode na travinju

Zaradi hude suše je marsikje koruza nižje rasti in ne nastavlja storžev. Mnogi travniki so rjavi, na sadju in zelenjavi se poznajo ožigi. Pomanjkanje padavin in dolgotrajna vročina sta načela tudi sicer bolj sušnih razmer vajeno vinsko trto. Jesensko podobo že zdaj dobivajo nekateri gozdovi. V kmetijstvu bo pridelek okrnjen, na udaru je živinoreja.

Slovensko kmetijstvo se sooča s sedmo hudo sušo v zadnjih 20 letih. Posledice pomanjkanja padavin in ponavljajočih se daljših obdobij hude vročine se na različnih območjih Slovenije kažejo različno, odvisno od več dejavnikov. Po prvih ocenah naj bi bila škoda na pridelkih od 20- do 100-odstotna, bolj točne podatke bo dalo skupno ocenjevanje škode, ki naj bi steklo septembra.

Agrometeorologinja: Ne samo sušni, tudi vročinski stres

Medtem suša še traja. Stanje, ki je že zdaj na spletni strani Sušomer Agencije RS za okolje (Arso) v petih od skupno 15 območij po državi opisano kot izjemna suša in na zemljevidu obarvano z rdečo barvo, se bo še stopnjevalo, ocenjuje agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik.

Večinoma bi kmetijske kulture potrebovale dodajanje vode, kjer je to možno. Nenamakane poljščine, ki so ta trenutek na poljih, pa trpijo ne samo sušni, ampak tudi vročinski stres. Smo na začetku že četrtega oz. petega vročinskega vala, vročinski valovi dolgo trajajo, ponekod več kot 14 dni v kosu, kar zelo izčrpava rastline, opozarja agrometeorologinja.

Najbolj so po njenih besedah na udaru travinje, kjer je precejšnja škoda, saj je bil marsikje že ob spomladanski suši odkos manjši, sledi poletna suša in ponekod drugi in tretji odkos sploh ne bo mogoč. Trava se ne obnavlja, požgana je zaradi sončnih požigov. To bo vplivalo na pridelavo krme oz. na živinorejo, pa tudi na samo obnovo travne ruše.

Škoda od 20 do 100 odstotkov

Da je škoda na pridelkih odvisna od vrste kulture, lokacije, kakovosti tal ter možnosti namakanja in senčenja, je za STA poudaril tudi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Damjan Vrtin. Zavod pokriva območje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, škoda na pridelkih na tem območju pa se po prvih ocenah giblje od 20 do 100 odstotkov.

Na peščenih plitkih tleh in ilovnatih tleh so zaradi posledic suše najbolj poškodovani posevki koruze. Ta je spremenila barvo, listi in stebla se zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode sušijo. Rastline kažejo znake zaostajanja v razvoju, so nižje, razvoj zrnja je prekinjen. Škoda sega od 20 do do 100 odstotkov.

Na sadju se suša in visoke temperature izražajo v obliki ožigov na plodovih in listju. Tudi vrtnine so ožgane, začenjajo se sušiti, opaženo je prisilno dozorevanje, ponovne setve pa so neuspešne.

V Beli krajini največ škode na travinju

Bistveno nižja je škoda tam, kjer imajo urejene namakalne sisteme. Na območju novomeškega zavoda je največ intenzivnih sadovnjakov v Posavju in veliko od teh je namakanih. Poleg tega so tisti, ki so namakani, v veliko primerih tudi pokriti s protitočno mrežo, ki rastline hkrati tudi senči in s tem ščiti pred ožigi, je povedal Vrtin.

Pri škodi na travinju je med drugim izpostavil Belo krajino, kjer je rekordno dolgo obdobje z visokimi temperaturami in brez dežja prizadelo tudi višje ležeče površine plitvega kraškega terena, kjer se kosijo travniki samo enkrat.

V vinogradih je škoda zaradi suše predvsem v mladih, letos zasajenih vinogradih in tudi v vinogradih do starosti pet let. Grozdje veni in se suši ter odpada s trsov. Poškodovan je tudi prevodni sistem trte in ogrožena nadaljnja življenjska doba trsov in vinogradov, opozarjajo na novomeškem zavodu.

Prve ocene škode

Prve ocene o škodi v kmetijstvu zaradi letošnje suše je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije že posredovala kmetijskemu ministrstvu. Tam za zdaj ocenjujejo, da škoda še ne presega škode po suši v letu 2017, ko je bila ta ocenjena na 65,3 milijona evrov, je pa blizu oz. na meji 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, tako da se lahko začne postopek zbiranja skupnih podatkov, ki bodo dali bolj realno sliko razmer.

Sicer pa se suša pozna tudi v drugih ekosistemih. Gozd je ponekod že dobil jesensko barvo in že odpada listje, kar pomeni, da je suša izjemna, saj tudi drevesa z globljimi koreninami trpijo hudo stisko tako zaradi vročine kot suše, je še opozorila agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj