God sv. Vincenca praznujemo 22. januarja. V večini vinorodnih dežel je navada, da se na ta dan obrežejo vsaj trije trsi. In vinogradniki, ki kaj dajo na tradicijo to tudi naredijo. To je tudi priložnost, ko se povabi prijatelje, saj gre k temu običaju tudi navada, da se narežejo klobase in salame, vse skupaj pa druščina poplakne z lanskoletnim pridelkom iz domačega vinograda. Omejitev druženja zaradi epidemije covid 19 je to navado zadnji dve leti skoraj zatrlo – a manjše družbe prijateljev so se vseeno zbrale in obeležile ta praznik.

Na povabilo Jurinovih iz Jankovičev sem obiskal veselo družbo v zidanici na Veliki Plešivici. Vsak udeleženec je prinesel svoje klobase, salame in nekateri so imeli že slanino (svinjski špeh) te sezone kolin.

Sicer pa je bil v Beli krajini včasih običaj, da je gospodar s seboj v vinograd vzel Božičnik (praznični kruh), ki ga je prav s tem namenom prihranil še od božiča. To bi naj zagotovilo, da bo trtje dobro obrodilo. Stari ljudje so spoštovali običaj, da je bila na dan sv. Vincenca delovna živina prosta in je niso vpregali, kakor tudi ne na god sv. Antona.

Danes je navada malce drugačna – vsekakor pa ne sme manjkati klobasa ali salama, saj vinogradniki povabijo v zidanico prijatelje in rez ter malico opravijo skupaj, seveda pa ne gre brez domače kapljice. Poudarek je predvsem na drugem delu, saj gre vendarle za vinogradniški praznik.

Sveti Vincencij Pallotti se je rodil kot tretji otrok v italijanski plemiški družini 21. aprila 1795 v Rimu. Že naslednji dan je bil krščen na ime: Vincenzo Luigi Francesso. 16. maja 1818 je bil posvečen v duhovnika in je poučeval teologijo. Med epidemijo kolere je živel v nenehni nevarnosti, saj se je vključil v oskrbo hudo bolnih. Bil je tudi zelo uspešen pri zbiranju sredstev za dobrodelne organizacije in reveže. Ustanavljal je zadruge za delavce, kmetijske šole, posojilnice, sirotišnice in domove za dekleta – ta dekliški dom je postal center Sester pallottink, ki so bile prve medicinske sestre.