Z Ireno Svetek o kriminalkah in Beli krajini

V Ljudski knjižnici Metlika so sinoči pripravili zanimiv literarni večer. Matjaž Rus se je namreč pogovarjal z Ireno Svetek, nagrajeno pisateljico in uveljavljeno scenaristko televizijskih serij, kot so Ena žlahtna štorija, Mame, Česnovi in Več po oglasih.

Irena Svetek je za prvi roman Od blizu leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec ter nominacijo za kresnika. Napisala je še romana Sedmi val (2011) in Zaspi, mala moja, zaspi (2014). Lani je izdala prvo iz serije uspešnih kriminalk Rdeča kapica, letos pa je na knjižne police prispelo še njeno nadaljevanje Beli volk, ki s prepleteno in napeto pripovedjo bralca potegne v črnino kočevskega gozda, polnega krutih družinskih zgodb, travmatičnih izkušenj in nesrečnih ljubezni. Zgodba Belega volka se deloma dogaja tudi v Beli krajini, ki jo avtorica zelo dobro pozna, saj je tukaj preživela otroštvo in v deželo belih brez še danes rada zahaja. Pravi, da ji Bela krajina simbolizirala nekaj poletnega, pomladnega, zelenega in lepega.

V romanu Beli volk ponovno spremljamo okrožnega državnega tožilca Mia Aurellija, ki raziskuje primer ženskega trupla, najdenega v Kočevskem Rogu. Med preiskavo se pojavijo ugibanja, ali je bila žrtev posiljena. Motiv posilstva, ki je bil prisoten tudi v prvem delu, ni naključje. Z njim je namreč avtorica želela opozoriti na zaskrbljujočo statistiko, ki kaže, koliko žensk je posiljenih in koliko umorov je povezanih s tem.

Irena Svetek pravi, da je od nekdaj rada brala kriminalne romane, tako da je bila njena želja po pisanju tega žanra od nekdaj v njej, potrebovala je le določeno zrelost, da se je lotila tovrstnega pisanja. Poleg tega je njena mama vrsto let delala kot tožilka in v vseh teh letih se je nabralo kar precej zanimivih zgodb.

Po njenem prvem romanu Rdeča kapica že nastaja TV-serija, za katero je napisala tudi scenarij. Kmalu pa bo nared tudi zadnji del kriminalne trilogije, ki bo po besedah pisateljice »zelo surov in zelo realen«.

Literarni večer sta z glasbo popestrila mladi harmonikar Blaž Pezdirec in njegov mentor Miro Dizdar.