Slovenija je za postavljanje rezilnih žic in panelnih ograj ter ostale stroške, povezane s povečanim nadzorom državne meje s Hrvaško, od novembra 2015 do konca leta 2020 skupaj z davkom na dodano vrednost porabila skoraj 31,5 milijona evrov. Na omenjeni meji so postavili 85,5 kilometra rezilne žice, ki jo postopoma zamenjujejo s panelnimi ograjami.

Vlada je omenjene podatke posredovala na poslansko vprašanje poslanca Levice Mateja T. Vatovca, ki je mnenja, da nakup in postavitev ovir poteka povsem netransparentno in je prežeto s sumi korupcije in klientelizma.

Kot so zapisali v odgovoru, je zavod za blagovne rezerve v letih 2015 in 2016 za postavitev rezilnih žic porabil nekaj manj kot 6,9 milijona evrov (brez DDV), dodatnih postavitev pa ne načrtujejo.

Ob tem so pojasnili, da mejo varujejo tudi s panelno ograjo, s katero postopoma zamenjujejo rezilno žico. Za postavljanje ograj so zavod za blagovne rezerve, ministrstvo za javno upravo in notranje ministrstvo v tem času skupaj porabili 21,3 milijona evrov, od tega daleč največ zavod za blagovne rezerve, ki je do julija 2018 porabil 16,8 milijona evrov.

Sicer pa v skladu z izpeljanim razpisom za postavitev 50 kilometrov panelne ograje trenutno načrtujejo nadaljnjo postopno menjavo rezilne žice. Načrtujejo tudi morebitne nujno potrebne postavitve ograje, ki bodo odvisne od pritiskov nezakonitih migracij na meje tam, kjer začasnih tehničnih ovir še ni, a ker gre za tajne podatke, lokacij in časovnih terminov postavljanja ne razkrivajo.

Za stroške vzdrževanja rezilne žice na meji so od postavitve do vključno leta 2020 odšteli slabih 700.000 evrov, ob tem pa je država v enakem časovnem obdobju za vso dodatno opremo, kot so table, kamere in druga oprema za nadzor državne meje skupaj plačala slabih 9,4 milijona evrov.

Del denarja je šel tudi za odškodnine zaradi postavitve tehničnih ovir. Tako so med letoma 2017 in 2020 izplačali za dobrih 125.000 evrov nadomestil za oteženo rabo zemljišč, ob tem so leta 2020 za ustanovitev služnosti v javno korist namenili še skoraj 50.000 evrov. Za naslednja tri leta denarja niso načrtovali ločeno, ker tovrstne obveznosti na podlagi sprotnih odločb oziroma sklenjenih pogodb pokrivajo v sklopu rednih materialnih stroškov.

Smrti zaradi ograje ali žice doslej ni bilo

Iz vlade so še pojasnili, da z delom policistov v mešanih patruljah dodatnih stroškov dela nimajo, saj ti delo opravijo v sklopu rednega dela, prav tako zaradi tega niso dodatno zaposlovali. So pa policisti za opravljanje nalog v mešanih patruljah upravičeni do povračila stroškov za službeno potovanje v tujino.

Zaradi tajnosti informacij niso želeli razkriti, ali namera Slovenija tehnične ovire postaviti vzdolž celotne meje s Hrvaško ali morda celo vzdolž meje s še katero od drugih držav, so pa tudi zavrnili trditve poslanca Levice, da tehnične ovire in pretiran nadzor nad državno mejo povzročajo nepotrebne smrti in poslabšujejo stanje na terenu.

Kot odgovarjajo, smrti zaradi žice ali ograje doslej niso zabeležili, prav tako pa zaradi nenehnih množičnih pritiskov morebitnih odstranitev ograj ne načrtujejo.

Utopitve v Kolpi

Sicer pa je Policijska uprava Novo mesto med letoma 2018 in 2020 obravnavala deset tragičnih smrti ob poskusu nezakonitega prečkanja meje, v vseh primerih je šlo za utopitve pri prečkanju Kolpe. Ob tem so beležili še nekaj primerov, povezanih z iskanjem ljudi v Kolpi.

Medtem ko na območju ljubljanske policijske uprave niso beležili pogrešanih migrantov, pa so na območju koprske uprave od leta 2015 našteli štiri mrtve migrante.

Policisti so med letoma 2015 in 2020 odkrili 2176 ljudi, ki so zagrešili 1465 kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanim prehajanjem meje ali ozemlja države. Število prijetih sicer iz leta v leto narašča, rekordno pa je bilo leto 2019, ko so v 486 primerih prijeli kar 829 tihotapcev.

Čeprav je policija od okoljskega ministrstva in zavoda za varstvo narave prejela naravovarstvene smernice v zvezi s postavljanjem ograj, so od leta 2015 doslej zabeležili 47 poginov divjadi zaradi zapletanja v žico.