Alen Sodec: Nismo igrali, smo malo smo šutirali…

Ljudi plezajo. Tak al drgač. Ja mislim, da bi se marsigdu strinjau z mano, da ga najraje po ženskah, al pa obratno. Samo tukej se bo govorilo o športnem plezanju, tak da fseglih lahko preberete do konca. Morda bo navdušlo i vas.

Fsak je že plezau, če ne drugega bar po ograji, lojtrah al pa po črešnji. Al to samo do tam, do ki je vidu, da je še varno past. I bolj ko je človek stareji, večji strah dobiva pred igro, ki se je ko otrok ni bau. I pol to za nas postane glupost, zat ki je kao brezveze, nevarno za poškodbe al se nam pa več neda. Leta grejo i pozabimo na občutk, kak je ko gledaš svet iz ptičje perspektive.

Fsi mi, ki gremo pol na steno smo totalno zakrknjeni, nesproščeni, mislimo, da določenih gibof ne zmoremo i nehamo. Al vaja dela mojstra i bolj ko si trmast, hitrejši je napredk. Pol človek počasi začenja dobivat voljo. A i če se bojiš višine greš mic po mic i počasi strah prejde. Več, ko si na steni, bolj se počutiš domače na visokem. Volja, želja i trma so pomembni tak isto ko i plezalni čevlji, špaga, magnezij i plezalni pas.

Medtem, ko se po svetu i po Sloveniji pleza že dougo, se v Metliki šele zadnja leta prebuja želja določenih ljudi. To je dobro. Nekej novega za nas tu dol, ki smo bolj znani po zidancah, ko pa po gorah al pa plezalnih centrih haha. Par ljudi iz Metlike je celo opravlo plezalni tečaj, tak da nas lahko i kaj naučijo, če čemo. Ki poleg varnosti, ki more bit tukej stoprocentna, se je dobro naučit i tehnike, ki če se naučiš pravilnih gibof ti pol ne kuri mišic i lahko dlje zdržiš na steni. Mi amateri pa to delamo na moč i pol nemoremo dougo zdržat, a glava bi rada.

Drgač smo pa v Metliki dobili novi bolder na autobusni postaji. Pri bolderu človek pleza brez varovalne vrvi, ki je višina itak dobrih par metrof a i otspodej so blazine, tak da če padeš ti ni nč. Dobra stvar za pozimi, ko nemoreš plezat po živi skali a i ko ti je dosadno, pa se greš malo pretegnit bar za pu ure. Po moje so dobrodošli fsi. Samo znate kak je; taka stvar s sabo prnese i stroške. Tak da, če se pride malo plezat bi blo dobro, da se spoštuje nečiji trud i da se nekej prispeva. Samo zaenkrat še ni določeno nč glede tega. Bo pa v naslednjih tednih.

Greh bi blo ne omenit naših športnih plezalcof, ki nosijo ime naše domovine f svet. Že dva desetletja osvajamo medalje po prvenstvih. Prva v zgodovini, ki je pa na enem prvenstvu osvojila tri zlate medalje je dame in gospodje: Janja Garnbret. Eno v balvanskem plezanju, eno v težavnostnem i eno f kombinaciji. Zakon si mala! Olimpijsko zlato oziroma zlate maš na dosegu roke. Samo pridno trenirej, mi bomo pa tudi. A i drugi dejte, lepo vam bo, bote vidli.