Direktno iz Podzemlja (2)

Kučar pr Podzemlju je eno izmed važnejših arheoloških najdišč - ne smo f Sloveniji več i na širšem območju. Pod Kučar se ponavadi misli na velik kompleks f kirega spada naselje iz maljše i starejše železne dobe iz 8.-1. stoletja pred Kristusom. V unih cjtih so pokopavali ljudi v gomilah, ki jih lahk vidimo še dns, ako znamo kadi gledat. Te gomile so f Podzemlju, Zemlju, Škriljah i Grmu. Pod Kučar spada i poznoantično naselje. Zgodnjekrščanski stavbni kompleks (5. stol. po Kristusu) je bil na severnem vrhu i je mel dve cerkve, krstilnico, obzidje s stolpih i vlko stavbo, ki je največja neckrvena stavba, iz tega cajta na slovenskem.

Tako, da je dns cel Kučar i skor cel Podzemelj zaščiten, to znači, da se ne sme nč gradit, ako prej arheologi ne prekopljejo unega dela. To gre ljudim, ki tam živijo jako v nus. Nesmeš izkopat ni navadne luknje za srat, pa da ne bi rabu plačat za izkopavanja. Za arheologe pa so zaščitena območja jako važna. Tako dobijo vsej nekej dela i občutek, da tam nebo nihče brez njih prčkal.

Nekdo se je odloču, da bo na novo zgradu hišo i je mogu plačat za izkopavanja. Tak so aprila 2018 pršli žličkari pod vodstvom že izkušenega arheologa i dobrega poznavalca Kučara, Otmara Kovača z vzdefkom Mišo. Kopali so f Podzemlju na Pezdirčevi njivi, tam na križišču pr avtobusni.

Ku ponavadi so ble kramp i lopata glavno orodje. Z njimi pa je delal kdo drug ku študenti, ki so itak najceneja delovna sila. Ceneji so smo še Kitajci. Jako dost se je švicalo i krampalo. I vsaki dan se je delalo do trde tme. Vsega skup se je delalo 4 dane. Prvo so mislili, da bo smo par grobof, al so se jako zmotli. Grobi so se kr kopičli. Tak da je blo na koncu izkopanih 15 grobof. Večina jih spada v 4. stol. pred Kristusom. V večini so bli običajni pridatki za un cajt - keramične posode, železni kosi orožja. V enem grobu so zravn teh pridatkof našli i nek kos zlata. Nč posebnega, si bi človek mislu. Al se je izkazalo, da je ta kos zlata jako poseben.

Šlo je za bronast pas z zlatnikom. Najverjetneje gre za keltsko kopijo statera, to je novca Aleksandra Velkega s podobo Nike in Atene iz prve polovice 3. stoletja pred Kristusom. Ta zlatnik je tretji zlatnik iz slovenskih najdišč i vrjetno najstarejši. Jako je dragocen i v evropskem smislu, zat ki ma povsem jasne okoliščine, ki so ga našli. Zaprta grobna celota, i natančno vidna lega na pasu. Ohranu se je dejansko i nek organski ostanek pasa i s tem bojo lhko še bol natančno določili iz kerega cajta je grob i zlatnik, kar lahko še dodatno poviša njegovo vrednost i bo doprineslo k razvoju evropske znanosti. Ko bo konc s strokovno obdelavo i znanstveno objavo bojo najdbe dali Belokranjskemu muzeju v Metliki - kak se i spodobi.

Morbit je za nekoga zlato zlato, i kak detektoraš bi lhko s temu zlatniku zaslužu 100e v enem danu, alpa ga dal v svojo domača zbirko i pokazal znancem, alpa ga pretopu v zlat zobotrebec, al za arheologijo bi bla to katastrofa. Ki za arheologe je najpomembnejša glih okološčina najdbe, da se točno zna kir grob, pridatki, i f kiri plasti v zemlji je bla stvar najdena. Zato, da se pol lhko to vse pravilno popiše i objavi, da lhko kaj doprinese znanosti na Slovenskem i širše. I zato, da majo od tega kaj še naši zanamci. K včasih dosti več o pretklosti pove en košček keramike, ki je bil pravilno popisan, ku pa še tulko dragocen zlatnik ki ga ma nekdo na polici v bajti.

Avtor: Doktor Agoš