Doktor Agoš odgovarja! (4.12.2020)

Kaj?

Ko so Turki več petnajstič požgali Metliko je ljudim v Metliki prekipelo. Odločli so se, da je to, da jim vsako jesen zgori cel pridelek jako neekonomično i nekoristno za njih. Pozvali so skupščino, tam zbrali vso večjo metliško živino - tu ti pridejo f poštef predvsem kake krave, biki i večje ofce - i nardili smernice za obrambo proti ognjenim zubljem. Odločli so se, da bo dal vsak od nijh po nekej dinarov, i da bojo nakupli mašino za gasit vogenj. Pol dnara so sami zbrali, a pol je šlo iz kohezijskih sredstev. I tak smo leta 1640 dobili prvo gasilsko društvo na slovenskem, ki je lani praznovalo baš 150 let svojega delovanja. Še zmerej so prvi ko kadi gori, i ko je treba kadi popit špicer. Hvala gasilcom da gasijo i to.

Zakej?

To, da na črnomeljskem zmrm bolj smrdi je že jako čudno. Prvo se je zdelo, ko da smrad prhaja smo iz biopredelovalne dreka, ampak zdej se zdi, da je osmradena že cela črnomalska občina. Smrad ti je naraven stranski produkt biopredelovarne. Tam ti elektriko delajo tak, da kurijo drek. Bi ljudi rekli, da drek ne gori, ampak to ti ni res za vse dreke. Črnomaljci ti majo malo drugačno prehrano. Oni ti ne jejo baš dosti zelenjave, krumpira i sadja, zat, ki niso še pogruntarli tehnologije spravljanja stvari iz njive v špajzo. Njihova prehrana sestoij predvsem iz tega kaj najdejo v lozi, kaj dobijo iz Lahinje i kaj najdejo sproti po mestnih voglih - tu se ti nadje predfsem kak kebab alpa burger. I zat ki jim je primajnkovalo jako pomembnih virof mineralof i vitaminof so skozi evolucijo eni Črnomalci začeli jest žagovin, ki vsi znamo da je jako dobr vir človeku pomembnih mikrohranil. Tak so Črnomeljci čez tisočletja uspeli spremenit svoj prebavni sistem da lahko prebavijo zdej že do 50 posto žagovine. I to kaj ne prebavijo izserejo. Zaradi napol nagnite žagovine se jim drek obarva črno. I ker so mogli Črnomalci skus nekej jest-mlet, jim še dan dns rečemo črno meljci.

Tak so eni jako podjetni Črnomalci vidli f tem priložnost. Sej ni čudno, ko pa majo tam i podjetniški inkubator. Tak so se odločli, da iskoristijo neprebavljeno žagovino i začnejo delat iz nje elektriko. Ali ni kaj, da niso razmisnli kaj dosti okoli tega, sploh o kakih možnih stranskih produktih. Niso pomisnli na efekt skurjenega dreka i na zakon kolektivnega smrada. Glavni efekt skurjenega dreka je smrad. I tam ko se pojavla smrad dlje čajta, se bo f kolektivni ljudski zavesti ta smrad fsel. I tak še dan dns fsi rečejo da črnomaljci smrdijo.

Kdej?

Ko fsako leto se je i letos začela šula. I to na baš isti datum ko vsako leto. Zakej mormo it baš prvega septembra f šulo, sm se spraševal baš vsako leto, ko sm mogu it prvega septembra f šulo. Da bi razumeli ta datum, mormo poznat malo zgodovine. Posebej tu pride f poštef rimska mitologija, ki je mela na naše okolje tako močan vpliv. SEPTEMBER, ze zčne s črko S. Saturn je ime rimskemu bogu poljedelstva, sadjarstva i ostalih stvari ki jih pobereš iz zemlje. Znano je blo, da je bil Saturn Jupiterof ate. Jupiter je bog grmenja i strele. Jupiter je bil glavni bog i je mel fse načez. Jupitrova žena i sestra hkrati je bla Junona, ona ti je bla zaščitnica žensk. Prvi dan v mescu so Rimljani ponavadi posvetli praf Junoni. Rimski bogovi, so jako podobni grškim. O grških bogovih ti je prvi pisal Homer. Homer je napisal i Iliado i Odisejo. Zna se, da je v Iliadi Ahil mogu odločit kera od treh boginj je najlepša. To so ble Atena, Afrodita i Hera. Ker se je odloču za Afrodito, je dobu v zameno najlepšo žensko na svetu, zaradi kere so ble pol vojne 10 let i je pomrla masa ljudi. Afrodita je v Rimski mitologiji Venera. Če ime Venera preberemo narobe, dobimo ime Arenev. Vladimir Arenev je ukrajinski pisec znanstvene fanstastike in dobitnih večih nagrad. Piše v ruščini i ukrajinščini i trenutno prebiva v Kievu. Če Kievu preberemo obratno, dobimo besedo Uveik. Zdej zamenjamo par črk i dobimo besedo UVIEK. Kar po hrvaško pomeni zmrm. Tak smo i od uvijek hodili f šulo 1. septembra.