Doktor Agoš: Ruzanc proti Amazoniji

V zadnjih nekej tednih i mesch lahko čitamo o samih ekoloških katastrofah - gori Amazonija, led se topi, v morju je plastika, globalno segrevanje ozračja, f hrani pesticidi, f Črnomlju smrdi. A ja sm iz Boginje vasi i meni se zdi, ko da se tam nič od tega ne opazi. Ledenikof nimamo, morja tudi ne. I tak se vrjetno marsikomu zdi. Vse so to so res zajebane zadeve i na ene stvari je treba opozorit. Nihanje v globalni povprečni temperaturi je stalnica v zemljini zgodovini. Pridejo obdobja, ko je ozračje bol toplo i obdobja, ko je ozračje bol hladno. Ta obdobja so dolga po več 100 miljonof let. To nihanje f temperaturi poznamo ko ledene i medledene dobe. Navmes se vsake tulko pojavijo i male ledene dobe. Segrevanje ozračja, ki se dogaja v naši dobim, je pospešeno s strani človeka. Na to so nas pred kratkim opozorili različni protestniki. Protisterali so predvsem mladi. Greta je sporočila svetovnim voditeljem, »da kk si to upajo«, oni so ji pa ploskali. Mladi za podnebno pravičnost so organizirali še en podnebni štrajk pred parlamentom. Pridružili so se jim i dijaki, šolari, čebelarji, upokojenci, kmeti, pridelovalci mleka, sindikati. Oni so si ploskali sami.

Da pa ne bote rekli, da uredništvo Ruzanca ne da nč na okolje smo nardili en izračun, kolko mi vplivamo na naravo. Prvo smo zračunali kulko Ruzancof smo natiskali v 11 mescih. 2925 komadof. Printamo na 100g papir. To pomeni 100g na en kvadratni meter. En Ruzanc je vlik 297x420mm, to pomeni 0,12474 kvadratnega metra. 12,474g je težek en Ruzanc to je 0,012474 kg.

V povprečju za eno kilo papira rabimo dve i pol kile drv. Znači rabimo 0,031185 kg drva za enega Ruzanca. Do zdej smo zaprint porabli 91,2 kg drf. Za izračun smo vzeli najpogosteje drvo v Amazoniji, čepraf znamo da se iz tega drva ne dela papira, al pa mogoče se. To drvo je Euterpe preacaoria. Zrastejo do 20 metrof v višino i merijo do 23 centi f premeru. To je 3,32 kubika drf na eno deblo. Predposavimo da se drugih delof ne uporabi za naš cajting. Nismo našli podatka za gostoto tega drva al mamo za bukovino, ki je valda podobna. To je 720 kil na kubik. Znači je eno drvo ko ga požagajo težko 2390,4 kg. Mi smo porušli 3,8 posto tega drva.

Rabimo še 24 let, če gremo dalje s takim tempom, da bomo lahko rekli da smo potrošili za eno drvo papira. Tempo pa se lahko spremeni, to je odvisno od naše vsebine pa i od vas, ako bote dali kaj dnara f prostovoljne prispevke. Na naš planet to drvo najbrž nebo melo nekega velkega vpliva, ki v 25-ih letih skorej zraste novo. Morbit so pa protesti ipak prepričali vlado, i bojo sprejeli radikalne ukrepe. Tak bomo morda v prihodnosti mogli zarad drv printat smo na recikliran papir, i nebomo mogli sploh potrošit enega drva.

S tem bi se radi zahvalili človeštvu, ki nam omogoča, da lahko prispevamo k rušenju drv v amazonskem gozdu. Tak isto zahvala še obstoječemu eko sistemu, ki žrtvuje svoje živalske vrste i drva, da lahko printamo te gluposti! I hvala vam, ki nas berete, da se drva v Amazoniji ne rušijo brezveze.