Intervju s Kristjanom Husičem (Črnomaljcom arheologom) Spraševal: Dr. Agoš

Dns (4.8.) je deseti dan izkopavanj. Kulk dni še recimo pričakujete da bote kopali?

Mislim, težko zdej povemo. Tist del, ko se spušča bomo še pomojem en tedn. Vse je odvisno od tega kulk kompleksna bo situacija spodaj, če bojo recimo še kake peči, brune i ostanki hiše. Pol se hitro zavleče. Če pa tega ni, se da pa to pa dost hitro. Smo zdej mislm da nam gre kr dobro zaenkrat.

Pred cvetličarno ste našli te ostanke strukture? Kk ste v bistvu pršli do tega, da je to bla stavba?

No najprej smo na trgu svobode odstranli moderno nasutje pa smo pršli na to tlakovanje iz 18. stoletja. I pol se nam je spodej začela kazat plast z dost ostanki ožganega oglja i keramike. In ko smo to dejansko odstranli so se pokazale dve linije, ki so se razlikovale od ostale zemlje. Tam so ble se pravi sledi ožgane gline, oglja i ostanke lesenih brun. Tk da smo sklepali, da gre za ostanke stranice od hiše. V sredinskem delu je bla ta zemlja bol glinena bol taka zbita. Se pravi gre za neko hodno površino. Sepravi so oni ta prostor uporabljali. Na drugi strani pa spet podobna situacija ko tam. Se pravi ostanki zoglenelih brun, ožgane gline i keramike.

To je vrjetno šlo za nek lesen zid?

Tako, dejansko spodnji del. Šlo je za obtesano bruno, postavleno med dvemi kamni. Na to so pa pol se pravi nardili preplet ometali z glino, ki so jo nato zažgali. I eto ti bajte.

Sm vidu na posnetku (od Božidara Flajšmana) si pokazal tudi kos ožgane te fasade (ometa)? To je blo od te hiše?

Tako tako. Na eni stranici smo odkrili ta kos še ohranjene fasde oz. hišnega lepa, ko mi pravimo. Ko smo to odkrili sem reku bom ja to vzel i spucal, da vidimo kaj bo. Dobra stvar za pokazat. Nism sploh vidu dejansko tega prstnega odtisa. Pol pa ja duma to spucam pa vidim z ene strani odtis tega vejevnega prepleta, ko so oni to gor namazali pa so pol zažgali in je stalo. Z druge strani pa dve vdolbinice i tak probam prst direkt not. Zanimivo. Ki bi reku tk ko sam najdeš to na terenu misliš, smo kos ožgane gline nč posebnega pol pa dejansko se pokaže ful dobro. Prstni odtis prazgodovinskega Metličana. In še en indic, da dejansko gre za stranico hiše.

Kaj se to datira v prazgodovino to hišo?

Tako. Pač gre za starejšo železno dobo tako imenovani Halštat (8. do 6. stoletja pr. n. št., op. a.) Eni kosi so vrjetno že iz prehoda med bronasto v železno dobo. Pri dataciji nam je pomagala kustosinja iz metliškega muzeja dr. Lucija Grahek. Nam je svetovala oziroma povedla malo, ker izjemno pozna forme, oblike i okrase prazgodovinske keramike. In je rekla, da to je tam neki se pravi Halštat oziroma prehod. Za nižje plasti pa nje tudi ni blo in sklepamo, da pač je šlo za isto obdobje oziroma mogoče še kaj starejšega. Vglavnem gre tu za prve ugotovitve, več bomo znali ko bomo oprali i analizirali cel material.

Torej vbistvu že pred železno dobo morda?

Lhk, lej ja nism glih specialist za prazgodovino ampak lhk da je tudi kaj starejšega. Vzeli smo tudi vzorce tramov za C-14 (datiranje). Dost smo ostankov tega oglja našli in smo iz fsakega vzeli fsej en vzorec. Pol bomo pa vidli kaj kaj bo glede datacije. To rabi en cjt. Itak se vzorce pošlje v Poznan, ki majo tam to. In bomo vidli kaj bojo pokazale letnice.

Zanimivejša najdba so ble tudi statve?

Tako. Na eni stranici te stavbe se je kazala neka jama in smo to začeli kopat in je blo to ogromno, ogromno keramike. Res bi reku: to je jama metr krat pol metra mogoče nekej takega, pa smo vn metali vrečke in vrečke keramike. In smo mislili odpadna jama na robu stavbe ki so to tk ku dns ljudi na gnoj metali. I pol tk se približujemo dnu i naletimo na celih 8 vlkih uteži. Plus še več razbitih. Zraven pa tudi so ble linije zoglenelega lesa. Našli smo tudi par vijčkov pa teh mjnših uteži. Se pravi najbrž se je to, v enem trenutku zrušlo not i zametalo. Te statve so zmerej tk vkopane malo. Postavlena na lesemo osnovo. Glede na to da smo našli res dosti keramike nad tem lahko sklepamo kaj se je pol dogajalo. Al so oni jamo pol zametali, ko se je opustila naselbina, al so to že prej popolnili, še ne mormo rečt. Pod tem so bli pa pol še eni postavleni kamni i konc. Geološka podlaga.

Kk pa prebivalci metlike čutijo ta izkopavanja? Kak je odziv ljudi?

Mislim od začetka ko smo kopali na trgu svobode je blo nekaj zanimanja za to kaj delamo. Ko smo malo dali to vn, da so dejansko kr lepe najdbe pol jih je kr tk zanimalo in smo jim pokazali. Eni so itak z unimi klasičnimi vprašanji i dejstvi kaj je kaj to? Pa ste našli kaj zlata? Kaj ste našli mojo uro ki sm jo zgubu na vigredi? Eh vi to za đabe koplete, tu je blo že vse prekopano. Drugače pa kr dost pozitivno. Maš pol pa še zmer une ko hodijo pa pravijo lej te zgubidane, tu nekaj žličkajo pa se zajebavajo. Pa jim malo pokažeš da dejansko ni brez veze pa so pol malo bol uvidevni. Majnka mogoče ta promocija za arheologijo. Drugače pa je nasplošno dobr odziv, se počutimo dobro v Majki Metliki. Pol ko se pa je začelo na mestnem trgu, ko smo malo zaprli cel prehod pa so bli malo bol jadni, ki treba je do Pinoja zdej okoli pa je takoj pizdarija. Človek je navajen na nek ritem, razumemo mi to. Trudimo se pa da čim boljše razumemo z lokalci. Bomo pa vidli kaj nam prinaša prihodnji tedn. Če bojo kake lepe najdbe bomo to tk in tk na fejzbuku pokazali, da se vidi. To je ipak vaša (metliška) zgodovina.

Pa nč bat čeprf so med izkopavalci v večini Kurdiči i Podgurci, vam najdb nebomo fkrali nego bojo šle pol v Metliški muzej. (Sej vam ne bi niti pustili, op. a.)