Laura Butaja - Pozdraf iz dijaspore

Spet sm pršla v moj rodni kraj, ki v bistvu sploh ni moj rodni kraj. Meni se zdi, da si sploh ne zaslužim naziva Metličanka po nobeni logiki, sam vseeno se mam za njo. Rodila sm se v Nemčiji, pršla v Metliko, prešla v Rosavnce i pol v, pazite to, Draščo vas. I znate kak se reče prebivalcu Drašče vasi? Draščan. Očitno mi nebojo te Drašiči nikdr prešli iz srca. Dosti hiš sm zamenjala za eno dvajsetletnico. Da, praf ste prebrali, pred parimi dani sm zgubila laskaf nazif najstnica i postala stara koka, nč več mlečna.

Moj tedn v Metliki sm začela produktivno i humanitarno zakej sm počastla sz skoraj pu litra na krvodajalski i za nagrado dobila dva para štunfof. Ko da so znali, da sm fse štunfe pozabla duma. Pol je pa začela padat ta moja produktivnost, kaj me vbistvu sploh ni presenetlo. To da sm bruhala celo pot do Metlike je pršlo za mano. Pol sm šla pogledat kaj se dogaja pod šotorih pr zdravstvenem domu i končno dobila svojo flaško, ki sm jo pozabla tam septembra, ko sm mela prakso. Centi praha se je nabralo i malo me je blo sram, al jebi ga. Če bi blo vino v flaški je zihr ne bi pozabla, a tk je bla voda i mi je blo baš fseglih. Mogla sm it še pogledat f ta novi Tuš, kaj mi je biu skoraj vrhunec meseca, poleg tega da sm januarski Ruzanc dobila v roke, dok nism pršla na blagajno. Očitno sm pozabla kak mi grejo na živce te prodajalke v Tuši. Pridem na blagajno i ona lagano, ko da mam cel dan časa, mislim sej ga mam sam fseglih, vleče se ko mgla. Stojim na blagajni pet minut, dlje ko traja sam nakup živil. I ona lagano, še vmikat se ji morm. Pa halooooooo gospaaaaa, meni se žuri duma it nč delat! Zat ja ne hodim rada v metliški Tuš, ki dobim občutk, da se morm klanjat prodajalki. Pa nism ja neka zahtevna stranka, fse kaj si želim je ena srečka i metin čaj. Da ne govorim o asortimentu f Tušu, ko da sm pršla v jamo. Zeleni čaj z mangotom, nimajo, nek puding, ki mi je fin, nimajo. A odvni zgleda vrhunsko, notr pa kr nekj. Hehe, to me spomne name. Da itak, če mi ni kej praf grem lahk kam drugam, tak bom i nardila.

Še kaj? Ne, nč. Dosadno mi je i fsem drugim je dosadno i šla bi v Bartusa na eno mutno. Ma srečna bi bla že ak bi dobila Cigotovo kafo. Al ste čuli, da se bo odpru Bar Tuš i to smo za elito? Ja isto ne. V Rosavncah sm vidla, da majo zdej javno razsvetljavo i sm jako srečna, da me več ni tam, ki bi fsi znali kdu to hodi ob treh vjutro damuh.