Lavra Budala - KAJ ME JADI??!?!?!?!!?!?

Jadna sm, ko ris, res sm jadna! Sej znate, da smo f tem svetu fsi sam nebitna cifra? Pofsod. Ko ti rečejo v osnovni šuli, da si v srednji šuli sam cifra, je temu res tak. Ko ti rečejo f srednji šuli, da si na faksu samo cifra, je temu res tak. Pomoje ti govorijo že v vrtcu, da si samo cifra, samo se tega ne zavedaš. Na šihtu si isto sam cifra, samo strošek si. Sicer ti dajo občutk, da si pomemben glede na to kolk reklame boš naredu za njih i kolk si ti pomemben alpa kdu od tvojih. Niso đabe veze zakon. Bulj, ko boš delal na promociji, bulj boš pomemben. I ste znali, da so dejansko pomembni lajki i ogledi? No, fsaj ja sm to tk doživela, da te na podlagi tega diskriminirajo. “Ona je pa mela več ko 2000 ogledof na tej objavi, uau.” “Ej, sam veš, da ma pa največ lajkou.” Pa kaj res tk delujemo? Ja se spomnm na začetku instragram ere, ko so bli glavni uni, ki so meli več lajkof. Torej, več ko maš lajkof, bulj te majo radi. Znači ni važno, da se trgaš na fse strani i svoje mnogo vredne popoldneve, dopoldneve, fčasih i noči preživljaš njim f korist, če ne postaneš ob tem fejzbuk atrakcija. I to je pofsod tak. Morda ne glih fejzbuk atrakcija, morda pa kaka druga. I da ne bo pomote, ja fsakemu prvoščim naj blsti, mrzim pa iz dna duše poveličavanje zarad tega, kr ti je nekdu ljub. Še skus sm jadna.

Ja sm bla isto med temi “pridnimi” i nikdr nism pogledla iz vidika navadnega dijaka, ki mu ni prioriteta alpa želja delat reklamo za šolo. I če njih fprašaš smo samo cifre, nihče ti ne bo šu na roko, če boš skrbu samo za svoje ocene i se ukvarjau samo sz sabo f prostem cajtu. A ako boš uspešen promotor z mnogimi lajki pa dobiš fse na pladnju. Eni majo še kako politično ozadje, ki ga mešajo f šulski urnik. Eni mešajo privatni život sz službenim. Eni stresajo nate dušo, ki si glih pršu nepravi cajt na nepravi plac. I tak ti je život, ne fer, krut i na koncu ti še rečejo, da si si sam krif.

Očitno te srednja šula res pripravlja na život kasneje, pripravlja te na to, da si skos nebitna i nemočna cifra. Vrjamem, da se že po drugi triadi v osnovni to začne izražat, sam ondej tega še ne vidiš baš.

Kaj vam povedam zak nikdr nism šla na ekstempore v osnovni šuli? Ne zat, ki nism lepo risala, nego zat, ki nism šla f četrtem razredu na testiranje za nadarjene i mela statusa nadarjenega učenca. E zat. Zdej sm še bolj jadna, ko sm bla na začetku!! Pošteno? Niti malo. Se mi je zamerlo risanje? Da. I tak začnejo fkleščevat tebe i tvoja čustva, že od osnovne dalje. Gremo dalje, srednja. To so vam najlepša leta. Komu? Morda so bila nekad, najlepša leta se začnejo, ko si postaviš fse temelje, nekaj zgradiš i lahk končno zadihaš, a kdaj je to, se meni sanja ne. Srednja šula je stres, dokazovanje samemu sebi i predfsem drugim. Tekmovalnost, poniževanje manj uspešnih, pogledi iz viška i nedaj bog, da si prvoščiš popravni izpit, kamuli, da padeš letnik. V unem trenutku se zapečatiš i nisi več dost dobr. Pa vrjemi meni, da si.

Zakej te nihče ne označuje, ko v životu zajebeš i morš ponovit neko lekcijo, a v šuli te pa lahk? Zakej smo tak naravnani, tak primitivno? Čepraf, če bi blo pomoje bi fsak enkrat mogu it čez en tak poraz, da lahk razume druge, da lahk sam sebi dokaže, da pa je zmožen uspet i premagat ovire. Ker na koncu si samo ti, ki lahk sebi dokažeš, da nisi samo cifra, da si posameznik, ki ma potenciala nekaj spremenit, dosežt. Al?

Kdo te na koncu sjebe? Ti, sistem, sodelavec, …

A kaj se zgodi, če se upreš sistemu? Cenzura od najvišjih, cenzura od malo nižjih, cenzura od istih, cenzura od nižjih. F kletki vjeti sami sebe omejujemo i naprej širimo to omejenost. Fčasih se ti praf zdi, da maš železen oklep, ki ga nč drugega nemore vničit, ko on samega sebe. Korozija vam je to.

I to me jadi, to me jako jadi, i znam, da se ne bo nč spremenilo, znam, da se bo zmerm na šibkejše iz viška gledalo i znam, da očitno te dndns lajki i socialna omrežja definirajo. Znam pa tudi, da se bom trudla, da ja taka nebom. Očitno to pride sz časom, da si določiš prioritete i način vrednotenja drugih. Morda se bom pa dns naučila fsakemu dat priložnost.

Zdej več nism jadna, sm če bom šla še enkrat od začetka brat bom pa rabla počasi kaj kratkega.