Na vsebino

Lavra Budala: Zgodba o srni

Čakte, sm da grem po očala, nevidim dobro.

To sm vam še doužna. Eni ste jo že stukrat čuli, drugi smo enkrat. Enim so jo govorile babice, ko ste še ležali v zibelkah. Eni pa ste prebrali Nostradamusove napovedi za Metliko. I ko fsaka stvar, ki potuje iz roda v rod je i ta zgodba pridobila al pa zgubila kak del. Tak da zdej jo bom končno napisala.

Natočte si špricr i veselo branje!

Ze sedmimi gorami i sedmimi vodami se je izza Gorjancof, tam ko največ sonca sije, skrivalo malo, a najlepše mesto na svetu, majka Metlika. Pisalo se je leto 2018 i ljudi so živeli život. V mescu maju je vsako leto v osrčju mesta zadišalo po špricerih, pečenki i poscanih štengah nad Partnerom. Iz fseh koncof sveta so ljudi prhajali na najlepši tridnevni festival Vinska vigred i pokušali vino od enga do drugega šanka f krogu. Ak maš veze dobiš i na jako skrivnem mestu na placu limonce. Podgurci ponavadi Pr Bartusi iščejo kak bi oni rekli “pir”, al tega jako hitro zmanjka. Tak ko i dnara na bankomatu.

Tak smo pridno začeli pit f petek i najbolj hrabri so ostali tam do pondelka. Sam neznam kolk je blo takih zakej, ja sm pridno damuh hodila spat, ko se mi je zdelo, da mam več etanola ko krvi f sebi. I grem f soboto, vbistvu je bla že nedelja i vni se je več svitau dan. Ondj sm še živela v Rosavncah tak, da sm mela jako dougo pot za hodit, sej znate una ravnina od Kometa do železniške proge se vleče bolj ko pondelek, a če si vinjen je ta pot krat dva. Če ste že kdaj pogledali pregloboko f kozarc znate kolkokrat se je treba med hojo fstavit, da pridš malo k sebi. I tak se ja fstavljam na vsaka tri metra i fstavim se pr Kometu na uni jasi. Gledam kak se prvi žarki sonca odbijajo od rose na travi. Gledam, pijana ko krava, gledam i zagledam neko žival, valda psa. Ja fsa vesela se počepnem, stegnem roko i čakam, da bo pršu ta ps bližje. Težka glava mi je padala na ramo i slika je bla še skus meglena i dvojna. Na razdalji od tebe do omare ja skužim, da to pa ni ps, nego je srna. I kaj boš? Prvič v životu vidiš srno od blizu, itak da odpreš dlan i se delaš kao da maš nekej, zraven pa jo še oponašaš, nekak tak: “nt nt tk tk”. Znate, najprej je res sm povohala, a ko je v drugo vgriznla v moj prst, meni so souze frcale ja sm se tk zadrla, da sm zihr sosede zbudila. Gledam prst kri šprica, razmišljam kaj naj naredim. Znam, da ak grem v zdrafstveni dom grem direkt za Polje, ki si bojo misnli, da se mi je zmešalo, alpa da mam steklino. Tak da sm se odločla, da grem lepo počasi nazej proti Metliki na urgenco i bom rekla, da sm se na glaževino. Mrak na oči jim je pau, ko so me vidli tam ob pol šestih vjutro al dobro. Jako lepo so sredili, tri šivi, ja sm šla nazej damuh i v nedeljo naprej pit. I dva dana po tem sm vidla kak visi na Pungarti plakat, da majo srne mlade i da jih je treba pustit pr miru. Ta je bla zihr kaj razdražena.

Al ni še konc. Ko sm hodila na previjanje sm skužla, da ja baš ne čutim tega prsta, prvo so misnli, da je to od “padca”, a kmalu so posumli, da sm si živec presekala oziroma, da mi ga je srna pregriznla. Sm šla k plastičnem kirurgu, ki mi je živec nazej zašu i naredu jako dosti novih šivov, ki dns v obliki brazgotine krasijo moj sredinec. I ak pogledaš iz leve je šiv v obliki črke M kot Metlika, a ak pogledaš iz desne vidiš VV kot Vinska vigred.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj