Vikingi s krompirjem v ustih

Na Dansko sem prišel prejšnje leto Januarja. Blo je mrzlo in burja, a najhujše je blo to, da je bla tma cel dan. Sonce si vidu smo od devetih vjutro pa do štirih popoldne in še to si mogu met srečo. Takrat sem podvomu, če so ti Vikingi res odkrili vsa ta ozemlja in otoke, baje da so celo prvi pristali na Ameriki. Nisem razumel zak so od vsega kar so vidli, izbrali ravno ta depresivni košček Zemlje. Ko so se dnevi začeli daljšati in je postajalo vse bolj poletju podobno, sem začenjal videti to, kar so verjetno videli prvi Vikingi. Ravna zemlja obdana z morjem in obsijana s soncem, perfektno za kmetijstvo in ribolov.

Istočasno sem začel odkrivati tudi bolj sočutno stran teh potomcev piratov in požigalcev. Najbolj cenijo čas, ki ga preživijo s prijatelji ob polni mizi obsijani s svečami. Ta čas in dejanje imenujejo “hygge”. To “hygge” so preučevali in o tem pisali knjige ter ugotovili, da mora to bit recept za preživetje dolge in mračne zime in naj se to dela kar vsak dan, tudi poleti če je možno.

Povprečnega Janeza, ki prvič pride na Dansko zagotovo zmoti pomanjkanje firankov, kajti bilo kam se obrneš vidiš not v stanovanje. Lahko pogledaš kaj dela sosed za večerjo ali pa ugotoviš, da že poležava pred televizorjem. Vprašal sem nekaj Dancev glede tega in niso razumeli, da je to sploh lhko problem ter da jih to, če kdo not gleda sploh ne briga. Verjetno bi to lahko pripisali njihovemu razvitemu občutku pripadnosti večji skupini in kakšnega ljubosumja med sosedi ni zaznati. Prav tako čudno je pomanjkanje hierarhije in moras do šefa govoriti kot do sebi enakega sodelavca.

Povprečen Janez bo imel mnogo problemov pri učenju Danščine. Pravijo, da Danščina zveni, kot da bi govoril s krompirjem v usti. Natančneje zveni Danščina kot nekaj med Nemščino in Angleščino s Francoskim naglasom s krompirjem v ustih. Medtem ko se pri nas uporablja filozofija ”piši kao što govoriš”, se pri njih uporablja ”govori kao da neznaš da čitaš”. Izpuščanje črk in delov pisane besede je standard in če dodamo da ”R” izgovarjajo bolj iz grla in ne kot mi iz konca jezika postane vse skupaj zares zabavno.

Povprečen Janez bo preživel na Danski hrani, saj je podobna do domače. Dosti krompirja in mesa, omake, solate ter mogoče kakšna tradicionalna ribja jed. Najbolj pa so ponosni na svoj “Smørebrod”, ki je namaslen kos rženega kruha obložen z različnimi narezki. Povprečen “Smørebrod” ima vsaj štiri različne narezke na sebi in najmanj eno stvar ki ne paše na kruh, recimo čips ali jagodo. Ce ga primerjam s sendvičem z gaudo in mortadelo res ni nič posebnega in ne razumem zakaj bi zanj odštel sedem eurov.

Danska skriva v sebi več, kot je možno videti na prvi pogled in lahko rečem, da so prav poseben narod. Geografija in zgodovina bi zahtevali prav posebno poglavje, ki bi razkrilo, da skupaj z Grenlandijo in Ferskimi otoki spadajo v isto Dansko kraljevino. Vsem priporočam odkrivanje Danske, smo pritte poleti, da ne bo pol nismo znali.