PRED SVOJIM GRADOM POMETAJ

Ste vi vidli kaj si nekateri naši črnomaljski brati mislijo o našem cajtingu? Jako jih moti, da pišemo f svojem narečju češ, da se delamo norca iz jezika. Ni gršega občutka, ko srečam Belokranjca na tujem teritoriju, ki v zmamljenem ljubljanskem dialektu reče: »Čau, en kofetek s hladnim mlekom prosam.«. ?!?!

Tak se mi vidi ko, da f sosednjem plemenu mislijo, da so bulji od nas. Pa neznam zakej? Morda zato, ki majo večjo občino? Al zat, ki majo več ljudi i firm? Morda zarad inkubatora? Al zarad srednje šule, za kero pravijo, da je ena najbuljih f Sloveniji? Hkrati pa pozabijo, da so na vodilnih položajih v njihovih podjetjih Metličani. Da je njihov župan metliški zet. Da je najuspešnejši produkt inkubatora iz Metlike. In da je ravnatlca srednje šule Metličanka. Zravn bi lahko dodali še, da v »njihovem« študentskem glasilu najboljše članke pišejo baš Metličani. Morda bi se mogli vprašat, če smo za uspešnost Črnomaljske občine zaslužni glih mi – Metličani?

Naj zaključim v malo bolj prijateljskem tonu. Jasno nam mora bit, da so naše občine premale i milo rečeno zabačene, da bi si metali polena pod noge. Če čemo doseč, da bo naš glas prepotoval dlje kot do Peterčka moramo držat skupaj. Izkoristit moramo vse naše prednosti in en drugemu pomagat skrit naše slabosti, da bomo končno slišani na drugi strani Gorjancov. Morda nam bo na ta način uspelo, da se bo Bela krajina omenjena v Parlamentu vsak dan in ne samo pred Jurjevanjem, Semiško ohcetjo ali Vinsko vigredjo.