Na tapeti: Luigi Vraničar

Pod drobnogled smo ta mesc vzeli nejznamenitejšega voditla na Vinskih vigredih to tisočletje, legendarnega govornika sodobnih metliških Sokolof i enega izmed najbul ljudskih Metličanof. Skorej fsak dan ga lahko vidite mašerat s svojo ˝klapo˝ okuli Metlike. En i edini, Janez Luigi Vraničar. Spraševau ga je njegof sin Izi.

Vprašanje: Od kdej te zovejo Luigi?

Odgovor: Kajaznam, mene Luigi zovejo od zmrm. Mislim da to izvera iz Luis de Funès, unega francoskega igralca, ki je bil tak, malo štorast, smešen, pa sm mu bil ja mogoče podobn.

Vprašanje: Se spomneš, kdej si popiu svoj prvi špricer v življenju?

Odgovor: Špricer… prvi… kajaznam. Nismo mi pili valej, ko smo bli mladi, dca, tako ko vi zdej… mislim tak okuli srednje šule mi nismo baš kej špricerof pili. Mi smo prej pili pive. Špriceri so bli popularni pol kasneje, ko sm bil več 25 let star. Zat ko v Metliki so meli fčasih slabo vino. Meli so smo neko metliško Zlato kapljico, ni blo pa dobrega vina, ondej smo neko Rebulo pili. V glavnem mi, ko smo bli malo mlaji smo bolj pivo pili, zdej pa smo še špricer, ki se je vino pobulšalo.

Vprašanje: Kdej si začno nastopat po prireditvah i vigredih i pofsut?

Odgovor: V bistvu se je ta zgodba začela tam enkrat, ko smo meli še Razmerja. Glumu sm po tekstu Zorana Hočevara: Strica, ko je bla razstava Razmerij. Zat ki je bil nastop uspešen, je pršla ideja, da bom kot kandidat za metliškega žopana, tak da smo pol 86’ leta začeli s to akcijo z Matjažom. Matjaž je govore pisal, ja sm jih pa izvajal.

Vprašanje: Kdu je tebi nejljubši Metličan?

Odgovor: To je teško zdej odgovorit… Nejljubši… Ja mam svojo klapo, recimo Rus, Rudles, Bojs, Dule, hodimo k Bartusu, tam je i Bračika, nesmem pozabit na Renkota iz šestice, pol nas je dost pr Sokolih, tak da enega bi teško izdvoju.

Vprašanje: Kak se ti pa kaj vidi to, da so mladi Metličani začeli izdajat svoje cajtinge?

Odgovor: Ah, to je super! Trebo malo i kej naredit, ne pa smo špricere pa pivo žulit pr Bartusu.

Vprašanje: Bo vigred?

Odgovor: Bo. Kaj ne bi bla? Sej da je ni bi Metlika čisto propala.

Avtor: Izi Vraničar