Na vsebino

Nismo igrali, smo malo smo šutirali ...: Alen Sodec

Gdu fse je biu kdej na gostovanju na košarki? Zdej vam bom ja povedau kak je blo.

Mlade snage Antikristof smo dolga leta vneto i z velkimi uhi poslušali stare zgodbe starih Antikristof. Kak se je to na tekme hodilo i kaj se je fse dogajalo. Dogodifščin za knjige i filme dosti. I to se je hodilo kr redno. Iz Metlike so autobusi al pa auti odhajali do Ljubljane al ki se je več igralo a i okoli po Europi.

To poslušaš i skus si delaš slike v glavi i probavaš razumit kak bi blo, če bi mi bli rojeni kakih 10, 15 let prej. Samo brezveze, to treba doživit. Uni, ki so bli znajo, mi se lahko samo smejimo zgodbam. Prešmrkavi smo mi bli ondej, da bi se zajebavali z njimi okuli.

I evo pridejo naša leta i fse se konča. Nastala je mala generacijska vrzel i ni blo nekega velkega interesa, da bi hodili organizirano, ko gruča 20 ljudi al več. Če se je šlo, se je šlo z enim autom. I to se je fčasih vzela zastava, fčasih ne. Po moje je to sindrom malih mest z malo prebivalcih. Nimaš organizacije. Skus fse ostane na volji 2, 3 ljudi. Dok i njim ne dopizdi.

Počasi se je med mladimh fse več začelo govorit o tem, da bi se lahko začelo organizirano navijat za domači klub. Ondej je bla samo NK Kolpa, košarke nismo še meli, a rokomet ni meu članof. Pršlo je do tega, da smo začeli hodit f Podzemelj na tekme. Delali smo zastave, koreografije, palli bakle, pokali, navijali. Zajebancija vglavnem. Samo fsi smo hrepeneli po gostovanjih. Itak je meu že fsak svoj klub za kerga je navijau i hodu z njim okoli po gostovanjih. Samo želja, da fse metliške bitange gremo kam skupej za en i isti domači klub je bla velka. Rabli smo nekej takega, da nas gre 30 najmajn nekam z autobusu na ''izlet''. Da bo norišnca. I želja se nam je uresničla.

Pršlo je leto, ko se je ustanovu Košarkaški klub. Že to je blo super, ki je klub iz mesta, ne iz podeželja. Lažje se poistovetiš z njem. F Podzemlju smo na trenutke dobili občutk nezaželenosti. Morda to ni res, ampak tak smo na trenutke občutli. Preveč starih vzorcof se je nakopičlo. Košarka je bla osvežitef za našo malo navijaško sceno. To se je drlo na tribuni i skakalo, delalo pritisk na sodnike i po tekmi feštalo na velko.

I pride en decembrski sobotni večer i prjavi en od ljudi: ''Zmenli smo se, da se gre februara na gostovanje v Velike Lašče.'' Nam so se oči zasvetle. Končno. Končno gremo ko Antikristi z Antikristih nekam na gostovanje. Zakon je blo to, da ko si pršu pred autobus si vidu pisano ekipo. Od najstnikof do stare klape, ki so že dali marsikaj čez glede takih izletov hahah. To je blo fsega na poti do tam. To je blo takih smehof i pesmi i zajebancij do tam, da nima smisla opisovat. GDU JE BIU ZNA. Da bi izbirau ljude keri nej grejo, nebi mogu buljih izbrat. Ko smo prispeli, ni blo lokalcom nč jasno. Eksibicija se je začela… I nadaljevala. Hodilo se je fsak drugi vikend nekam vn. I marsigdu si nas je zapomnu.

Morte znat, da do te tekme je bla Metlika zadnja s samimi porazi. A na tej tekmi smo se fseglih drli nonstop i bli priča prvi zgodovinski zmagi. Rezultat je biu tak, da ga nemoreš pozabit nigdr v življenju. 102:51.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj