Osip Šest i Jaka Verant: Izgovori

Kako je v drugih poklicih, ne vem. Opravljal sem sicer že posle, ki so povsem drugačni kakor ta moj poklic, v katerem se sučem dan na dan. Skladal sem drva, lepa brezova polena na velikem dvorišču nadškofa Rjazanskega in na kolodvoru istega mesta sem pometal čakalnice ... A izgovorov tam ni bilo, namreč izgovorov, če je prišel kdo prepozno … A tu pri nas pa rastejo in se rode izgovori. Teater sam jih rodi, vsaka zakasnitev ima svoj vzrok in ta vzrok je vselej podprt s tehtnimi dokazi. Vse skupaj pa se imenuje »izgovor«.

Tekom let se je nabralo te robe za celo debelo učno knjigo, za navodila: »Sto izgovorov, praktično preizkušenih, za primer, da si skušnjo zamudil.« Najdemo najrazličnejše, enostavne in zapletene, take, ki so samo govorjeni, in take, ki zahtevajo tudi dramatične igre – končno, še psihološko zapletene. Saj ne bo zamere, ako izdam enega ali drugega za splošno uporabo; narobe, obetam si, da bodo vsi oni, ki morajo vsak dan ob določeni uri nastopiti svojo službo, hvaležni zanje in pridno segali po njih.

Tak lep primer je na primer ura. Njej se lahko ob fsaki priliki zahvaljujejo zabušanti, že od kaj so stari Grki izumli cajt. Tak recimo i naš ljubljeni župan Darko rad uporabi ta izgovor i s tem kaže pot nam, njegovim občanom. REcimo ko je treba drsališče postavit je ponavadi preksno. Še bolj sodobn izgovor je lahko bolezen, sploh zdej ko smo glih zmagali epidemijo smo je novi val, ki še nismo čisto zmagali. F takih primerih je najbulje zaprit pod ključ Občino, da ne bi slčajno se kdu nalezu virusa od unih, ki so najpomembnejši za prihodnost občine. Po drugi strani se tako obvaruješ od še nevarnejšega virusa ki mu fčasih rečemo delo, eni rečejo služba, drugi poklic, fsak po svoje. Čuvat se je treba.

Potem pridejo efektnejši izgovori, ki jih Metličani najraje uporabljamo. Po naše se to reče ˝narediš se Podgurca˝, dok preko Gorjancev temu rečejo ˝narediš se Francoza˝. I tu se nejbrš zgledujemo po prvemu med Metličanih. On recimo rad ustanovi kak občinski organ, pol ga p anikdr ne skliče. Češ ˝aja kaj vi ste mislli res nekej delat? Ja sm mislu da vas mamo smo zato da lepo zgleda če od izven Metlike gledaš, kao radi mamo mladino, podperamo jih, sAmO kAj ko sO OnI nEZaInTerEseRAnI.

Da, izgovori! So nekaj posebnega in nas spremljajo od šolskih let, ko smo zvezke doma pozabljali in se pred vsako šolsko nalogo urezali v prst in ga obvezali z robcem ... Izgovori niso laž, oni so izgovori –! V teatru so pa imenitni, oni romajo po ustnem izročilu iz roda v rod in so del zgodovine teatrske ... Tekom let izgube svoje prvotno lice, kolegi jim dodenejo bleska in sijaja – postanejo že anekdote in naš, trenutno sto osemnajst let stari večni mladenič, papa Danilo, ni dosegel rekorda v letih, temveč je tudi mojster v izgovorih ... Da, da, ljubi kolegi, tu imejmo primero, kam privede telovadba duha in plavanje!