Pismo od tete (5.6.2020)

V teških cajtih smo se znašli. Metlika je opet najbul na udaru za probleme tega sveta. Zdej pa nejbrž res vsi znajo, ki je Majka Metlika. Po moje so fsi jako srečni, da smo mi tu malo odrezani od sveta. Sm kej je res, je res: že fsakič smo se Metličani iskazali za trpežne, sej zt pa smo tk malo posebni, kej ne? Ja si ne bi želela bit nč drugega ko Ruzanka.

Za mene se f the danih ni baš dost spremenilo. Še skus si grem po solato na vrt, spečem si kruh, poberem jejca pr svojih kokuškah. Soseda mi mleko pusti pred vratih, ja njej potico. Ne grem k maši, ha dobro, malo si bom otpočila od enih fac, isto tak ni več smnja, pa si ne morem novih šlap nabavit. Une kaj jih mam, bojo mogle bit dobre še za nekej cajta. Edino kaj mi fali, so obiski. Ja sm jako družabna, znate. Rada sm na tekočem o fsem i fseh. A zdej se držim duma, moram se čuvat, zak sm več v letih. Ostante duma, so rekli. I ja jih poslušam!

Kumej čakam, da bo kej drgač. Kak bo pol, ko bo tega konc? Bomo fsi še tu? Bomo pol, ko bomo hvaležni, da smo ostali zdravi, začeli bul cenit fse, kaj mamo? Bomo razumeli opčinare I funkcionare, da ne morejo oni fsega sami? Nam bo gornji rondo lep? Bomo razumli, zak mamo kolesarnice? Bomo ratali prjatli s Kurdistancih?

Kaj se njih tiče, lahk bi jih za spremembo povabli na Vigred, ki jo bojo nardili konc poletja, tak bar pravido. Poletje, kaj si vi to lahk zamislite? Še pred par dani je vni sneg šopau. Nego, vina se bo f tem cajti bogme tuk nabralo, da bojo mogli pomagat fsi, pa magari i Črnomalci. F fsakem primeru bomo jako veseli, ko se bomo lahko spt vidli na kavi i na glažu, dveh, treh. Ama ništa ne bo mokrote ostalo za drugo leto. Zdej pa moramo še malo sedit duma i pit zalogo iz kleti. Sej ni ni to najhuje, kinje? I pičenke bo še dost za fse, ni vrak.

Al da, več nekej cejta pred tem virusom sm šla na obisk k sodelavki iz Beti v dom starejših gor na placu. Malo smo se menle o starih cajtih i kak nam je blo fčasih lepo. Sej nam, ki smo pršli na svet tam neki v začetkih prejšnjiga stoletja, je še skus, nego mladina je obremenjena s fso to novo mašinerijo. A je i nekej koristi od tega: zdej so me vnučki naučili klicat zvat po telefonu tak da se lahko zdej s kolegico gledamo v ekran ko na televizijah. Neznam kak to dela, al ja njo vidim i midve pol tak malo nadoknadimo. Pravi, da ji je dosadno, ki nesme it kartat k fantom f sosednjo sobo, al da je zdrava i da ji sestre i fsi jako lepo pomagado.

Mam ja pouno takih prjatlc iz raznoraznih koncof. Baš v Črnomli ne poznam dost ludi, sej tak se to za pravo Ruzanko i spodobi. Al vidim da mene pozna ena Marjanca od tam. Pomoje mora bit tam neki moj letnik, zat ki je tak pametna ko ja i ljudim deli sakojake nasvete. Sej je fino met oponaševalce, nč ne rečem. To pomeni, da sm ja jako popularna i svecko znana ličnost. I to mi se bogme fajn vidi.