Rok Orlić: NA TAPETI: MAJA WEISS

Zadnjič ko je bil Boro Pahor v Metliki smo hteli naredit intervju z njim, pa se nam je zlagal da ga bo dal. Pol smo pa rekli bulje, da koga pametnega vprašamo. Tak smo se spomnli, da ma Metlika eno jako dobro režiserko, ki je nardila že par jako odmevnih filmov. Če ne drugo ste valda fsi gledali Varuha meje. Normalno da gre za Majo Weiss.

Vprašanje: Prvo vprašanje, kero so vaši najljubši filmi? Holivud, Slovenija, Metlika

Odgovor: To zdej že dolgo nism razmišljala, ampak bom kr streljala. Recimo, ponovno bi gledala Blišč in beda Hollywooda, to bi dala pod holivudski film, čeprav je dost izvenholivudski. Pol bi dala pod pod evropski avtorski film Svinčeni čas Margarete Von Trotta, to je bil film, ki je bil odločiln, da sm šla jst na filmsko režijo. Pod metliški film bi pa dala Volite mene, ja vas mam rad, ki smo ga delali skupej cela skupina, torej Matjaž Rus, Janez Vraničar Luigi od Izidora ate, v njem nastopa tud tvoj oče Rok, ne, (Dani Orlič; op. a.) in skratka cela Metlika je not v enem krasnem metliškem filmu. Slovenski najljubši film… Evo ta trenutek mi v bistvu pride na misel Kruh in mleko Jana Cvitkoviča.

Vprašanje: Ste si mislli, ko ste bli mali, da bote delali filme?

Odgovor: Ne, čist ko sm bla mala, nism. Film sm mela vedno zelo rada, pisala sm tudi razne proste teme že v osnovni šoli o filmu, pa pol v gimnaziji tudi o filmu, ampak je bla to ena od mojih zanimanj in želja. Pač, šla sm na sprejemce na AGRFT, če jih ne bi nardila bi bla najbrš danes ali kakšna inžinjerka kemije al bi bla pa filozofinja pa književnica.

Vprašanje: Če bi kdej delali film o kakemu znanemu Metličani, kdo bi to bil?

Odgovor: Recimo delala bi raziskavo o družini Gangl. Pol je bla ena podobarska družina Jereb, to smo meli tudi v osnovni šoli pri profesorci Mladeni Brancelj. Se spomnem, da sm šla takrat prvič raziskovat na teren. Recimo to bi me tudi zanimalo, ker se od takrat s tem nism sploh ukvarjala, pa sm že malo pozabla, do česa so takrat že pršli. Pa še marsikdo je, ne, mislim da bi se kr našlo. Sigurno bi bil zanimiv tudi dokumentarni film, ki bi ga z veseljem nardila, recimo neka zgodovina Metlike, Metliške marke. Torej Metlika skozi stoletja, kot je že Jože Dular svojo knjigo o Metliki naslovil pred mnogimi leti, desetletji.

Ičko: Evo, zdej smo vam dali idejo.

Izi: Da, tak da če bote kdej nardili, bomo mogli bit napisani neki.

Vprašanje: Zdej gremo pa na bl ˝taka˝ vprašanja. Kdej ste bli nazadnje na Vigredi?

Odgovor: 2018. Morem rečt da smo eno dvakrat al trikrat nism bla na Vigredi. Enkrat ko sm bla v Cannesu, na filmskem festivalu sm bla na neki delavnci za razvoj scenarija. Drugač pa letos je moj bratranec Marko Torjanec, ki ma Planet Art gledališče v Zagrebu, gostoval ravno ta vikend v Ljubljani, pr meni je tudi spal. Tak da sm bla v bistvu v gledališču in v soboto in v nedeljo in čez dan sm mu razkazovala Ljubljano. Tak da me letos tudi ni blo, lansko leto sm pa bla. Pa tudi drugo leto bom!

Vprašanje: Kdaj ste bli pa recimo prvič?

Odgovor: Ja na prvi Vigredi! Pa še neka zanimivost je tukej, da sm jst v bistvu tako rekoč leta 1984 snemala študentski film za Vigred. Šter minutni dokumentarni film o Vigredi sm nardila. In to še obstaja na AGRFT, snemala sm pa na 16 milimetrof. Vinska Vigred se imenuje, narejen je bil pa na glasbo iz filma Odrešitev.

Vprašanje: Hodite kaj na Koupo poleti i ki vam je njlepše?

Odgovor: Ja, Koupo mam seveda zelo rada i hodim na Koupo fsako poletje. Gledam, da vs prosti čas, ko ga le mam, sm najrajši na Koupi. Morje mam tudi rada, ampak sm dost na Koupi. Še skos hodim na Primostek. Tam je malo ljudi in ne glede na to, da se je tam zdej fse spremenilo, odkar je ta Primostek v privatnih rokah, kljub temu razn problema parkiranja ne vidim problemov. Greš pa se skopaš pa je. Drugače pa grem tudi v Podzemelj in Krasinec, gor višje pa morem rečt da niti ne hodim. Čeprav poznam tudi tam Koupo seveda iz priprave filma Varuh meje. Pa že prej sm šla, ko sm bla študentka, kdaj s kanujem po Koupi.

Vprašanje: Mnenje o Ruzancu?

Odgovor: Ja meni se zdi krasno, da ste ta projekt Ruzanc ustanovili, da ga delate, da se nekej dogaja. Takšne stvari so potem z leti vedno večja vrednost, zdej pa je to za vas ena kreativnost, en zbor vaše generacije, nekih dejanskih današnjih utrinkov, potem vidim da mate tudi malo zgodovinskega osveščanja notr. Malo oblikovanja i tak, meni se zdi to krasen projekt. Tak ko sm že rekla, to bo čez čas suho zlato.

Izi: Upamo!

Ićko: HVALA!

Vprašanje: Še zadnje vprašanje, Metlika al Črnomelj?

Odgovor: Ja, Metličani vedno navijamo za Metlilko, Črrnomaljci za Črnomelj. To je vedno blo in vedno tak bo i tak je tudi praf!