Na vsebino

Pismo od tete

I tak vam je to. Poletje je. Baš nč kaj dosti se ne dogaja. Še soseda je rekla, da ji je dolgcejt. Ko pride k meni na kavo, nimamo baš kej dosti metliških tračof za predelat. Dobro ajde, mamo kakega kurdistanskega, sm to se uporabi sm f skrajni sili. Ki realno koga to sploh briga.

Pa ajdi, da malo pogledam okuli sebe. Tstega festivala na Placi je konc. Sej nekej se je ipak dogajalo, sm vseeno, ja vam pravim, hvala bogi, da so se spokali! Zakej to ni blo za nikamr. Samo eno bančenje i zvijanje je blo to. Kultura, kultura. Da, da. Boš, boš. Delat se sprafte, ne pa sm bedarije klatit. Kdej je pa še v zgodovini Metlike podivjana mladina kaj pametnega nardila? Same nčkoristi.

I tak vam v tej poletni vročini moja soseda pravi da čepraf nima kam sama sesabo, da na Koupo ona ne bo šla. Da jo prej na britofi najdem. Zat ko ona ne more prit dol do kopališča. Kaj ste vidli vi te kolone? Pa kk naj pošten Metličan sploh pride od Kapušinovega kafiča do Grubača? Dobro, sej razumem, fsi tsti turisti morjo isto prit nekam, sm občinari bi lahko kej nardili vezi tega. Ne bomo valda vsak vikend brez pičenke ostali. Kej se pa to pravi!

Al pršla sm ja sz teh gužvah i na idejo. Pazte, poslovno idejo al kak več rečejo! Te avti, ki tak ko ene tičice na veji čakajo i fčasih se notr i jadijo... Njim je zihr še bl dolgcejt ko nam, ki se nam poleti nč ne dogaja. Dok oni lepo zmantrani i žejni gruntajo, da bojo kicajt na carini, bi si lahko ja i soseda na pločnik postavle kake stolčke, lahko i tste obične trikotne ribiške. Zraven pa eno hladilno skrinjo i vudri po špriceri! Sm to ne bi blo nč zabadava. Ja mislim, da bi to lepo šlo jako lepo f prodajo. Sigurno bi i kak Metličan pršu zdraven, zato ki to mamo mi jako radi, špricere. V štucih, da se zna.

Res da je suša sz informacijah, al čula sm ja pravit i o neki drugi biznis ideji iz malo višjih krogof. Morbit bi občinari končno radi zrihtali metliško kopališče, ki baje se za neka obkoupska zemljišča zdej pregovarjajo. Sej neznam, kuk je s tem, nism bla zdravn. Tak ljudi pravijo, ja smo povedam naprej. Sm fseglih, če je to res, svaka čast. Več bi biu cejt, da mamo Metličani spt svojo Koupo. Zrihtano ko se spada! Ki ni ja nimam več baš nekega gušta it dol.

Tam si lahk sm žulje v pličaku odmočim i momile od hajvanof voham. Nhče tam nč ne dela, saj itak nimaš kej, razen da si malo stare kosti na unih nekih čudnih spravah razgibaš i pol vs potren damuh hodiš, da se ti vsi uni turisti v avtih smejijo. Ne moreš se vsest v gostilno na špricer pa rečt kako s kom. Morbit i čut kako novo metliško tračarijo.

A prnas je zdej po novem i še nek nov problem. Reklo je po televizijah, da mamo neke vaške straže na meji. I sosedi je zdej še bl bedasto it bilokam se kopat. Sej oni kao da nimajo pušk i hladnega orožja, nego kao sm pazijo mejo tak, da špancirajo ob njej i opozarjajo sz glasom. Ja sm razmišljala, ak bi se ponudla za pomoč. Sej drugega mi ni za delat. Lepo bi se šetkala i fsake tolko zakričala, nej lepo nazej dol spokajo. Al bi pa zapopevala kako, bi se pol zasigurno fstrašli. Sej tu nimajo kaj za delat. Ki nam je itak dolgcejt. Bome.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj