Na vsebino

Vroče iz Perišča

Po hudem zatišju se je končno spet vrnla naša najlubša rubrika. Nekej tračof se je nabralo i nestrpno čakajo, da jih kdo naprej potrača.

V Metliki i njeni okolici cure skrbijo ena za drugo, da so lahk i f teh težkih cajtih lepe i zrihtane. Zdej se je že ene par seoskih bjuti salonof odprlo i ak ne bi živela bogu za nogu bi si i ja en tretma prvoščla, tak pa gledam samo preko Instergrama kera kaj gre na nohtiče alpa obrve. Al da nebote misnli dečki, da na vas nihče ne misli. Neka osebna trenerstva se promovirajo, to sm isto vidla na Instrogramu. En je meu i nagradno igro.

A pazite to, ste čuli, da so se kafane odprle? Čist zares. Sicr sam terase, al to je fse kaj rabiš. Vjutro se zmrzavaš i srkaš kafo, ki se hitreje hladi ko pa ona tebe budi. Pušačem je fseglih. Malo se bojim, da bojo kafane zaprli dok bo ta Ruzanc pršu v vaše roke i da ga bote mogli spet po Metliki iskat al dobro. Ne bo prvič, da bote prebrali nekaj kaj je kontra s trenutno situacijo. Sm vam rekla, da bojo zaprli.

I bejbibum mamo. Ja neznam al sm sam pršla v leta, da so naenkrat fse noseče al je to sam tak čas. Mislim fala bogu, znači se je i kanček upanja rodu, da ne bo Metlika last starega prebivalstva.

Mi je pa še nekaj jako pomembnega pršlo na vuha. Povezano je z vinom i pomladjo, se vam že sanja? Al to se res bolj čuje ko neko sanjarjenje, ko pa plan v maju. Govori se, da vigred bo! Pa magari bo vsak duma dobu svoj paket vina i degustirau sam sz sabo alpa sz staro mamo. Zaljubljeni majo srečo, ki bojo lahk skup pijuckali. A kaj mi, drugi pijanci? Si bomo mahali prek kamerc? Ja si vinske vigredi ne predstavljam brez vonja po poscanih štengah nad Partnerom i pečenko, ki se vrti 3 dane. Alpa da bi trajala eno nedeljo i da bi kulturno za mizo na distanci malo pokušala rujne kapljice. Ne, ne, ne. Že ringlšpil so hteli vmaknit i izza grada nek oder postavit. Ja se spomnm ko sm bla mala, glih sm iz plenic prlezla i ondej me je tama pelala na Vinsko vigred. Ondej se je začela moja ljubezn do vinske vigredi. Morete si mislit kak je to, ko pride dete iz Nemčije na tak festival. Nejprej smo poslušali mojo teto, ki je slavnostno odprla vigred, ja sm ji skos mahala, pa mi nikdr ni nazej pomahala. Pol sm dobila eno kepico sladoleda pri Đusu, baloni s helijem so bli predragi, črešnje smo meli duma, plastične pištole niso za punce, na ringlšpil sm pa lahk šla. Ondej je bla še una škatla kera se je premikala, not se je pa film predvajal. Unega smrada tam notr nebom nikdr pozabla, ampak mi je blo zabavno. I aftki so mi bli zakon, skos sm se v kake lepe dečke zaletavala, kao ups. Kaj čem povedat je to, da vigred več ni to kaj je bla fčasih. I vrjamm da še nekaj cajta ne bo. To kaj je že eno leto v zraku je spremenilo način življenja baš fsakega, i ni mus da na slabše. Kulko god nas je fklešču, tulk smo meli šanso spoznat sami sebe, svoje prave prjatle i se naučili iz nejslabjega nejbulje vn potegnt.

To je pa počasi že fse kaj vam lahk zaupam, itak preveč bluzim, vidite da škodi ak eno leto ni vigredi. Valda bo drug mesc kaj več za povedat. Poletje prihaja i z njim lepši i bulji cajti, valda.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj