Belokranjske planinke v Nebesih

Na Gregorjevo, 12. marca, smo članice Planinskega društva Črnomelj izvedle tradicionalni 19. pohod ob dnevu žena v Nebesa. To je zaselek razstresene vasi Hom nad Šentrupertom v Mirnski dolini. Izleta se je udeležilo 72 planink iz vseh treh belokranjskih društev, od tega deset mladih ljubiteljic planin. V Šentrupertu so nas pričakali štirje planinci PD Polet. Bivši predsednik Bojan nam je predlagal ogled Deželo kozolcev, ki je drugi muzej kozolcev na svetu. Videle smo 19 različnih sušilnih naprav, ki po večini izvirajo iz Mirnske in Temeniške doline. Prikazujejo razvoj kozolca od preprostih sušil do dvojnih kozolcev toplarjev. Izvedele smo tudi, da se v bližini nahaja Kazensko-poboljševalni dom Dob.

Tri pripadnice domačega planinskega društva Martina, Zdenka in Jožica so se družile z nami in nas po spoznavanju udeleženk popeljale mimo cerkve sv. Ruperta, katera velja za eno najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Nadaljevale smo ob reki Bistrici do ribogojnice Možina; od tu smo se vzpenjale po delu Steklasove poti med zaselki vasi Hom do najvišje točke prej omenjene poti. V nekaj minutah smo prišle do izletniške kmetije Možina v Nebesih, od koder smo občudovale prekrasen razgled na Gorjance, Mirno goro, zasnežene Gače in mogočni Snežnik. Če ne bi pihalo, bi mogoče videle zmajarje in jadralne padalce v zraku, ki imajo tukaj vzletišče. Prijazna lastnika Mirko in Anton sta nas hitro postregla in poskrbela za dobro vzdušje. Po skupni “fotki” smo sestopile po “lunohodski” poti, po kateri hodijo domačini ob vsaki polni luni, letos že dvestoprvi pohod, in spotoma obiskale turistično kmetijo pri Janezkovih, kjer zbirajo staro kmečko orodje. Še vedno nastajajoča zbirka šteje 200 predmetov. Nadaljevale smo do gostilne Jaklič, kjer smo zaključile pohodom. Privoščile smo si kosilo, a pijačo nam je “častilo” naše planinsko društvo. Na vožnji proti domu so nas na Jugorju presenetili trije naši člani z rožicami.

“Presrečna sem, da sem bila del te ekipe, izlet mi bo ostal trajno v spominu, vesela sem tega doživetja: obisk kozolcev, domačije, pohoda in druženja”, je izjavila ena izmed udeleženk. “In koliko presenečenj smo imele: Sonjino pecivo v Nebesih, brezplačna pijača ob kosilu, rožice na Jugorju”, je še dodala.

Za takšen obisk se moramo zahvaliti vremenski napovedi, predvsem tudi odločnosti žensk, da naredimo nekaj za sebe. Tempo pohoda je bil prilagojen za eno samo druženje s sproščenim pogovorom.