Izlet črnomaljskih planincev na Kofce in Veliki vrh

Proti koncu februarja (22. 2. 2020) je PD Črnomelj organiziralo zimski izlet na Kofce pod grebenom Košute in na vrhove nad to znano planino. Letošnja zima ni ravno radodarna s snegom , vendar se nas je zbralo kar lepo število, ki se ni ustrašilo »zimskih« razmer.

Vreme na sobotno jutro je obetalo lep dan, ko smo se z avtomobili zapeljali na izhodišče malce nad Podljubeljem pod visokogorsko kmetijo Matizovec. Nismo bili ravno zgodnji, kajti načrtovana tura ni bila pretirano dolga in naporna. Že pri vzponu proti Kofcam smo rahlo razočarani opazili, da je snega le za vzorec, pa še to le na Velikem vrhu . Torej smo načrtovano turo malce prilagodili glede na pomladne razmere in sklenili osvojiti Veliki vrh.Do koče na Kofcah smo prišli relativno hitro. Odprli so se nam krasni razgledi na Julijce s Triglavom na čelu. Tam so bile razmere povsem zimske. Tudi venec Kamniških Alp ni trpel pomanjkanje snega, le naš Veliki vrh se je ponašal le z nekaj krpami snega pod vrhom. »Bo pa vsaj lažja pot...« sem pomislil, ko smo spešili proti razgledišču s križem nad kočo. Ravno prav smo se ogreli v prijetni strmini in sonce je prav spomladansko grelo. Veliki vrh je vabil v svoj objem in nismo se mogli upreti njegovemu vabilu.

Sprva pomrznjena pot je postala zaradi toplih sončnih žarkov prav nesramno blatna in vzlic tega težavna skoraj tako, kot bi hodili po snegu. Jeklenice med potjo so še pospešile že tako povišan srčni utrip in na snežišču pod Toplarjem je bil počitek prav dobrodošel. Osamljen gams visoko na grebenu je zvedavo opazoval prišleke z doline. Nadaljevali smo po grebenu, ki je postajal vse bolj zračen in zasnežen. Zaradi boljšega občutka smo nataknili dereze, čeprav bi šlo tudi brez njih, ter varno »pridihali« na vrh. Razgledi so bili brezmejni.Julijci so se kopali v slepečem soncu, Kamniške so vračale sončni odblesk svojih zasneženih severnih pobočij, spodaj ležeča Koroška pa je sanjala zimsko pravljico. Ogrlica zasnežanih vršacev daleč na severu z belo piramido Grossglocknerja le le še polepšala zimsko vzdušje.Počitek na vrhu, malica in hranjenje jate kavk, ki so jedle dobesedno z roke. Čas je vse prehitro minil in po skupinskem fotografiranju smo sestopili navzdol. Dereze so kaj kmalu romale z nog nazaj v nahrbtnike in po travnatem grebenu smo šli še Kofce goro. Upali smo namreč, da bo pot vsaj malce manj blatna in nismo se motili. Kladivo na vzhodu se je razkazovalo v vsej svoji vzvišeni lepoti. Sestop po izpostavljenem grebenu s Kofce gore je spet malce dvignil adrenalin v žilah, vendar nikjer ni bilo pretirano težko. Snežne poljane nad kočo so bile kot nalašč za čiščenje blatne obutve in končno smo posedli na klopi pred kočo. Počitek je resnično dobro del, pa pivo tudi in resnično božansko dobri štruklji. Kar težko smo se poslovili od prijaznega osebja koče in s toplega sonca sestopili v zimsko senco gozda proti dolini.

Prijetno utrujeni in polni nepozabnih vtisov smo se zbrali pri avtomobilih. Preživeli smo čudovit zimsko-pomladni dan v gorah. Prepričan sem, da nikomur od udeležencev ni bilo žal časa, ki ga je preživel v prijetni družbi v objemu gora.