Na današnji dan leta 1863 ustanovljen Južni Sokol

Na današnji dan leta 1863 so v Ljubljani ustanovili telovadno društvo Južni Sokol. Prvo telovadno društvo Sokol je bilo sicer ustanovljeno v Pragi 1862. leta. Južni Sokol so oblasti leta 1867 ukinile zaradi tako imenovanega sokolskega ekscesa (pretepa med pripadniki nemškega tabora in sokolovci, v katerem je bil udeležen tudi ljubljanski župan, viden pripadnik Sokola, Etbin Henrik Costa).

Že naslednje leto je bil ustanovljen Ljubljanski Sokol. Ta društva so bila protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. Zato je bila v prvih letih dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kot pa telovadbi. Leta 1905 so se sokolska društva združila v Slovensko sokolsko zvezo, ki je povezala in poenotila skoraj vsa delujoča društva.

1913. leta je bilo na Slovenskem že 115 sokolskih društev z več kot 6.600 člani. Sokolci, kot so se sami imenovali, so si izbrali telovadno obleko ali kroj, podobno češkemu, zastavo ali prapor in si uredili telovadišče, kjer so telovadili dvakrat na teden. Pisatelj Fran Levstik je iz nemščine prevedel “Nauk o telovadbi” v dveh delih in v uvodu zapisal, da se je “telovadje vzljubilo po vsej slovenskej domovini, vendar do zdaj nismo imeli telovadske knjige v maternem jeziku”. Poleg zletov so nastopali na različnih telovadnih prireditvah, leta 1864 pa je Južni Sokol organiziral tudi prvo telovadno tekmo v tako imenovani oblikovalni telovadbi.

Politično so bili blizu liberalni Narodni napredni stranki; svojega konkurenta so imeli v telovadnem društvu Orel, ki je nastalo pod okriljem Slovenske ljudske stranke.

V Metliki je bilo društvo "Belokranjski sokol" ustanovljeno leta 1907.