Besede nove urednice Zvitice

V prejšnji objavi smo lahko prebrali motivacijski prispevek predsednice Kluba belokranjskih študentov, Nine Miketič, danes pa vas vabimo, da preberete zapis nove urednice Zvitice, Valentine Ambrožič, in sicer …

»Novo leto, novi začetki, novi izzivi, nova upanja … Januar – mesec, ko se odločimo, katera vrata bomo dokončno zaprli, katerim stvarem in ljudem bomo dali nove priložnosti, katere bodo tiste odločitve in odgovornosti, ki jih bomo sprejeli in s katerimi bomo dopolnili ter izpopolnili sami sebe ... Temu duhu je do sedaj sledila Zvitica – vsak dan, vsako leto si moraš prizadevati za to, da si boljši. Darji Vukčevič, prejšnji urednici revije, je povelje pod tem sloganom odlično uspevalo leta in leta. Če bi rekla zgolj 'hvala', bi bilo to premalo. Lahko pa obljubim, da bo Zvitica pod novo taktirko sledila temu, kar je bilo ustvarjeno, in si ob enem prizadevala za to, da bo še boljša. Ker je vedno lahko boljša. In draga Darja, hvala za ta izziv.

Če nadaljujem … Prva stvar, ki ste jo verjetno opazili, je Zvitičina nova podoba. Z oblikovalko Tjašo Miketič sva se odločili, da spremeniva format in doprineseva k vizualni podobi almanaha. Tega nisva naredili zaradi protesta do prejšnjega vodenja (ali kakršnih koli drugih negativnih razlogov), pač pa si res želiva, da bi študentsko glasilo obstajalo v taki obliki, kot se spodobi – da bi bilo kvalitetno tako navzven kot tudi navznoter. Srčno upam, da boste to našo potezo prepoznali kot dobronamerno in ljubezni do Zvitice polno.

Spremenilo se je vodstvo uredništva, kot sem že omenila na samem začetku. Sama sebe ne bi izpostavljala in pisala o tem, kdo sem, kaj študiram, pač pa želim, da to ugotovite sami, preko naslednjih strani – naj bo Zvitica odsev uredništva. Ker se zavedam, da je tokratna številka precej družbeno-kritične narave, velja pripomniti, da naloga urednice ni, da zatira mnenja svojih piscev, pač pa jih spodbuja k nadgradnji in boljši oblikovanosti prispevkov. Menim, da živimo v družbi, ki ne premore kritičnega mišljenja oziroma je kritičnosti vse manj. Prehitro se zadovoljimo s stvarmi, ki jih posedujemo, z razmerami, v katerih živimo, in z ljudmi, ki nas obdajajo. Lev Nikolajevič Tolstoj je nekoč zapisal: »Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične.« In če odgovorim s citatom še vsem tistim, ki boste jezni nad ostro besedo piscev Zvitice, ali pa se boste mogoče prepoznali v katerem izmed člankov; v mislih imejte tale Konfucijev stavek: »Plemeniti ne izbira ljudi po njihovih besedah, niti ne zavrže človeka zaradi besed.« Pravite, da na mladih svet stoji – sicer izpeta in 'brez večjih doprinosov v svet' fraza, vsaj za moje pojme, saj svet je in vedno bo stal na deležu modrosti, ki smo in jo še bomo mladi prevzeli od starejših ter na tem, v kolikšni meri bomo to znanje izkoristili in razvijali naprej (hvala, prijatelj). Jaz pravim, da si mladi zaslužijo priložnost. Povedati na glas svoje mnenje. Oziroma popravek, ne 'povedati', pač pa zapisati, kar je, verjemite mi, še težje. Dejstvo je, da smo ljudje različni in te različnosti nas povezujejo v družbo. V družbo, ki deluje. Različna mnenja pripeljejo do soglasij, nestrinjanja pripeljejo do sprejetja kompromisov … Vabim vas, da nam prisluhnete.

In še nekaj besed vam, dragi moji Zvitičarji, hvala vam za ves trud, za vse izjemne ideje in zamisli o tem, kako izboljšati glasilo. Ponosna sem na vas in v čast mi je sodelovati z vami. Gremo novim podvigom naproti. Z odprtimi rokami pa pričakujemo tudi nove obraze, pridne roke, željne pisanja.«

Do naslednjega tedna,

Uredništvo Zvitice