Na vsebino

Blaž Pečarič: "ZgodoVina"

To, da je vino ena najstarejših pijač na svetu, ni nobena skrivnost. Po mnenju nekaterih naj bi šlo celo za tretjo najstarejšo, takoj za vodo in mlekom. Vino je verjetno nastalo po čisto naravni poti, ko so takrat še nabiralska plemena uživala prezrelo sadje, ki je že začelo s fermentacijo, zato so ob uživanju že začutili tudi omamni vpliv alkohola, ki se je med fermentacijo sproščal v sadju. Pravi začetki vina kot namensko pridelane pijače pa so se začeli s prvim pojavom stalnih naselbin.

Le te so se zaradi ugodnih razmer najprej pojavljale v območju rodovitnega polmeseca, kamor spada tudi Mezopotamija in območje pod gorovjem Kavkaz, med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Tam je samoniklo rastla divja trta, ki so jo prva ljudstva okoli 6000 pr. n. št. začela obirati, grozdje pa so na grobo zmleli oziroma speštali, pridobljeni mošt z ostanki pecljevine, pešk in grozdnih jagod pa so spravili v velike lončene posode, ki so bile zakopane v zemlji, da jih sosednja plemena med ropanji in napadi ne bi našla. Tako se je razvila prva znana tehnika pridelave vina, ki se še danes imenuje »kvevrij« po lončnih posodah, v svojem prvotnem okolju, današnji Gruziji, pa se je ohranila do danes. V sodobnem času je uporaba gruzijskih kvevrijev razširjena tudi po svetu, predvsem pri nas ter v sosednji Italiji, kjer po tej metodi pridelujemo vina, imenovana »jantarna« ali »oranžna«.

Vino se je s trgovanjem hitro razširilo po celem bližnjem vzhodu, kjer je za marsikatero ljudstvo predstavljalo pijačo posebnega kulturnega pomena, mnogi so ga celo imenovali pijača »bogov«. Zavedati se moramo tudi, da je vino in podobne alkoholne pijače, recimo pivo, predstavljalo mikrobiološko stabilno in varno pijačo, saj neoporečna voda ni bila vedno na voljo, kot je v razvitem svetu danes. Vino je tako s trgovanjem našlo nov razcvet v starem Egiptu, kjer so ga posebno oboževali faraoni, ki so ga mnogokrat s seboj vzeli tudi v svoja posmrtna bivališča.

V Sredozemlju so ga prav tako hitro prevzeli Feničani, za njimi v Kartagini, še posebno pa Grki. Pri slednjih je vino uživalo res velik ugled, bilo je namreč del vse javnih srečanj. V Atenah so ga pili na demokratičnih zasedanjih, na filozofskih razpravah, imeli pa so tudi svojega boga vina, Dioniza, ki je bil v njihovi mitologiji sin samega Zevsa. Vendar pa vina skoraj nikoli niso uživali samega, pač pa so ga redčili z vodo, mu dodajali začimbe, kot so med, sol, zelišča in tudi borovo smolo, kot je še danes ponekod navada. Opitost od vina v njihovi kulturi ni bila zaželena in so do nje imeli velik odpor, kar kaže na razumevanje in spoštovanje pijače same.

Od Grkov so vino prevzeli Rimljani, ki ga sprva sami niti niso uživali, pač pa so ga prodajali ljudstvom severneje od njih, predvsem Germanom, ki so jih imenovali »Barbari«. Po zavzetju Kartagine pa so prišli do pomembnih spisov o pridelavi dobrega vina in kmalu je vino našlo svoje mesto na vseh mizah premožnejših Rimljanov. Po vzoru Grkov so ga tudi oni redčili z vodo ter mu dodajali začimbe, vendar pa do vina niso gojili enakega spoštovanja kot njihovi sosedje, saj so se z vinom pogosto opijali na zabavah, tudi do onemoglosti. Rimljanom pripisujejo tudi iznajdbo prvih lesenih sodov in steklenic.

Rimljani so svoje znanje pridelave vina razširili po svojem celotnem imperiju, kjer je doseglo mnoge danes pomembne proizvajalke vina, med njimi tudi Španijo, Francijo pa tudi Slovenijo, za katero vemo, da je že v drugem stoletju našega štetja pridelovala izvrstna vina, saj je mati enega od rimskih cesarjev doživela ugledno starost 90 let po zaslugi uživanja vina iz današnje slovenske Istre. Trta je bila že pred tem naravno prisotna v več delih Evrope, pri nas so odkrili ostanke grozdnih pešk v naselbinah koliščarjev, še danes pa naj bi raslo nekaj divjih trt globoko v Kočevskem pragozdu.

Vino je svojo prisotnost še dodatno utrdilo s porastom krščanstva, kjer je vino ključni del cerkvenega obreda. V srednjem veku so pridelavo vina izpopolnjevali menihi v samostanih, ki so skrbeli za ohranjanje znanja in napredek na tem področju. Tako so prišli do nekaterih spoznanj, ki še danes pomembno oblikujejo pridelavo vina, npr. uporaba hrastovih sodov za zorenje vina. Pozneje so misijonarji v zlati dobi raziskovanja vinsko trto prenesli tudi v novi svet, predvsem v Severno in Južno Ameriko.

Tako je danes vinska trta razširjena po starem svetu, kamor uvrščamo Evropo s Sredozemljem, ter po novem svetu, kamor spadajo Južna Afrika, obe Ameriki, Avstralija z Oceanijo, v zadnjem času pa tudi Daljni vzhod, predvsem Japonska, Kitajska in Indija. Razlik med starim in novim svetom je kar nekaj, ena od pomembnejših pa je ta, da v starem svetu trta raste tam, kjer so si ljudje želeli vina, v novem svetu pa tam, kjer so za to najboljši pogoji za pridelavo vina, tako ekonomski kot tudi okoljski.

Danes se vino prideluje, predvsem pa uživa skoraj povsod. Na voljo nam je veliko različnih sort, tipov in stilov vina, praktično se najde za vsakega nekaj. Nekateri od teh stilov so iznajdbe modernega sveta, nekateri pa imajo svoje korenine speljane globoko v preteklost in izvirajo iz različnih okoljskih in socialnih situacij, ki jih je oblikovala zgodovina. Vino je zagotovo pijača, ki je na človeštvo vplivala najbolj, vendar pa je nikakor ne smemo jemati za samoumevno. Vsakič, ko pijemo vino, ga moramo spoštovati, saj s sabo prinaša dolgo zgodovino, trud vinogradnika in vinarja ter seveda naš užitek.

Vir: http://klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov

Klub belokranjskih študentov

KBŠ

klub-kbs.si
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj