Bruselj

Prestolnica Belgije, dom Evropske unije, sedež Evropske komisije in Evropskega sveta, vse to je Bruselj; a to edino belgijsko dvojezično območje je mnogo več kot le mesto kravat in sestankov.

Le nekaj korakov in človek z granitnih kock, obdanih z gotskimi vrhovi, ki segajo v sinjino, prestopi v hram demokracije najobsežnejših mednarodnih skupnosti. Domovanje družbenih kontrastov, arhitekturnih nasprotij, ideoloških nesoglasij in središče zedinjenosti. Kako trdne temelje imaš pod seboj, Bruselj?

Poglejmo nazaj; sprva majhno naselje ob reki Senne, katerega ime Bruocsella, kar prevajamo v “dom v močvirju”, je prvič omenjeno v 10. stoletju, po belgijski revoluciji leta 1830 postane prestolnica in finančno središče nove države. Mesto dandanes poznamo kot sedež evropskega odločanja in mednarodnega dialoga. Šele ob sprehodu po njegovih ulicah Bruselj izrazi vse svoje raznolike obraze.

Stolnica sv. Mihaela in sv. Gudule

Po prvi kapeli, posvečeni sv. Mihaelu, ki je tu stala že v 9. stoletju, mesto pridobi ta imeniten primer gotske arhitekture. Pogled v notranjost odkrije ducat stebrov ladje, ki jih obdajajo kipi dvanajstih apostolov, ki so bili zgrajeni kot odgovor ikonoklazmu, verskemu gibanju proti čaščenju svetih podob, ki je nekoč zaznamovalo tudi te prostore.

Veliki trg

Osrednji prostor vzpostavljanja mestnega reda. Krasi ga v 15. stoletju zgrajena mestna hiša s 96 metrov visokim stolpom in nesimetrično strukturo. Tako je, legenda pravi, da se je arhitekt ob spoznanju te napake povzpel na vrh svojega dela in si s skokom sodil sam. A pravi razlog za tovrstno gradnjo tiči v močvirnatih tleh. Osrednji bruseljski trg je bil estetski privlačnosti navkljub priča številnim grozotam.

Ravno tu leta 1523 inkvizicija zažge prva protestantska mučenca, Hendrika Voesa in Jana Van Essna. Francosko bombardiranje 13. avgusta 1695 pod ukazom Ludvika XIV., Sončnega kralja, trg skorajda popolnoma zravna s tlemi. Mestno središče se šele tedaj prične oblikovati v smeri podobe, kot jo poznamo danes.

Manneken Pis

Nedaleč stran od Velikega trga najdemo simbol unikatnosti belgijskega humorja. Deček, ki lula, je preživel francosko bombardiranje, ker pa ga vojska polomi, kralj v opravičilo dečku podari obleko. V bližnjem muzeju zdaj hranijo vsaj 932 kompletov garderobe bronastega kipa.

Bruselj in mi

Mesto se v osnovi deli na stari in novi del; v slednjem v velikih steklenih stavbah zasedajo predstavniki številnih držav. Tako velik mehanizem, kot je Evropska unija, lahko precej hitro izgubi zaupanje slehernega Evropejca, ki si predstavlja kup ljudi za velikimi omizji z le malo rešitvami. Evropska unija potrebuje pomoč, a to tudi prizna.

Sodeč po statističnih ugotovitvah raziskovanj Evropske komisije povprečen Evropejec najbolj zaupa svojemu županu ali županji, takoj zatem Evropski uniji, šele na tretje mesto pa postavi državne odločevalce. Evropa se zato vse bolj usmerja v regije, besedo je predala lokalnim odločevalcem, ki v okviru Evropskega odbora regij in pod okriljem Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko Evropske komisije soustvarjajo prihodnost naših mest in regij z usmerjanjem bodočih evropskih naložb vanje.

Da ne gre le za projekte, ob katerih stojijo tiste velike bele table z napisi “Projekt delno financira Evropska unija”, pač pa za celotno gibanje, ki definira prihodnost Evrope, potrjujejo tudi besede evropske komisarke za kohezijo in reforme, Elise Ferreire, ki upe polaga tudi na Interreg, program Evropske unije, ki podpira čezmejno sodelovanje: “V že šesto obdobje Interrega, Interreg VI (2021-2027), vstopamo z boljšo pripravljenostjo za podporo zelenim projektom in novi tehnologiji.”

Interreg, ki letos praznuje 30 let, podporni steber simbioze Bruslja in Bele krajine, podpira tudi projekt kulTura, ki sta ga vzpostavila občina Črnomelj in hrvaško mesto Jastrebarsko. Regijsko usmerjena miselnost torej dokazano vodi do sodelovanj, ki jih pod taktirkami državnih odločevalcev morda ne bi doživeli nikdar.

Avtor: Dino Subašić