Na vsebino

Črnfestovski intervju

Ekipa mladih organizatorjev, ki jo sestavljajo dijaki in študenti, se že nekaj časa pridno ukvarja z organizacijo Črnfesta, Belokranjcem zelo dobro znanega avgustovskega festivala, ki poteka pod sloganom »Dobro za vse«. Svoje moči tako združijo Klub belokranjskih študentov, Mladinski center Bit in Mladinski kulturni klub Bele krajine ter za svoje obiskovalce pripravijo pester program dobre glasbe, smeha, različnih aktivnosti in še veliko več. Tokratni intervju je prav v duhu Črnfesta, naš sogovornik pa Sašo Jankovič, eden izmed ustanoviteljev tega festivala in dolgoletni aktivni član Kluba belokranjskih študentov. Avtorica intervjuja: Valentina Vrbos.

Kako si začel svojo pot v Klubu belokranjskih študentov? Se spomniš, kako je nastala ideja o Črnfestu?

S Klubom belokranjskih študentov oz. Dijaško sekcijo so me prijatelji seznanili že ob koncu osnovnošolskega izobraževanja, tako da sem se aktivno vključil v društvo takoj po pridobitvi statusa dijaka. Želja po društvenem aktivizmu je bila takrat zelo močna. Tako je KBŠ postal moja stalnica za dobro desetletje, torej celotno dijaško in študentsko obdobje.

Ideja o Črnfestu je nastala nekaj let pozneje, ob druženju z Janezom (Weissom) in Klemnom (Vitkovičem) v nekdanjih prostorih MC Bit. Od zadnjega Koupafesta je minilo že nekaj let, ekipa se je zamenjala in tudi mi smo želeli »nekaj«. V istem času se je rojeval Schengenfest, ki je bil festival podobnega formata kot Koupafest, vendar se nam iz več razlogov ni zdel primeren za nas. Želeli smo festival, ki bo za društvo vzdržen, ki bo trajal in bo dober za vse, ne samo za oba (op. takratni turistični slogan). Lepo so zapisali v reviji Mladina: »Črnfest je rezultat nekega soparnega večera junija 2008, ko je bil govor o idejah, dolgčasu, mrtvilu, oživitvi, dobrih koncertih. Prišel je kot ideja, da bi obudili tedaj že nekaj let mrtev atrij črnomaljskega gradu in njegovo ‘Poletje v Črnomlju’, prišel je kot ideja, da bi aktivirali mladino in prenašali organizacijski know-how.«

Kaj je bil tvoj najljubši del festivala, česa si se najbolj veselil?

Vsekakor sem se najbolj veselil zadovoljnih obrazov (polnega, vendar včasih tudi bolj praznega) atrija in posledično različnih publik, ki so ga obiskovale – od otrok do upokojencev ter vseh vmes. Ne glede na obiskanost posameznega dogodka, se je publika praktično vedno imela dobro, kar je bil naš cilj.

  1. Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin, ko si bil del organizacijske ekipe? Kakšni spomini te vežejo na to obdobje?

Gledanje v nebo in osveževanje spletne strani ARSO o premikanju nevihtnih oblakov ter optimizem v smislu »ne bo padalo, ne rabimo selit v klub oz. klet« J Spomini so vsekakor lepi. Kljub temu da smo bili v času izvedbe festivala aktivni praktično od jutra do naslednjega jutra in posledično ob koncu festivala že dodobra izčrpani, pri čemer je vsak član ekipe pomagal pri vseh potrebnih delih (selitve, priprava prostora, čiščenje, ipd.), smo se ob tem imeli dobro, se zabavali in uživali.

Festival organizira mlada ekipa organizatorjev, ki se iz leta v leto spreminja. Kaj bi svetoval letošnjim organizatorjem?

Prepričan sem, da vsaka ekipa dela po svojih najboljših močeh in z najboljšimi nameni, kar je najpomembnejše. Bistveno je, da ekipa v organizacijo festivala vključujejo nove, mlajše aktiviste, in jim zaupa, torej postopoma prepušča vse zahtevnejše naloge – tako bo prehod oz. zamenjava ekipe tekla postopoma in izvedba ne bo trpela. Poleg tega se mi zdi pomembno, da se pri sestavljanju programa skrbi za njegovo raznolikost na način, da se belokranjskemu občinstvu ponudi tudi vsebine, ki sicer zaradi nerentabilnosti ne najdejo poti do nas, imajo pa dodano vrednost predvsem v smislu kvalitete.

Če se je skozi leta spreminjala ekipa, se je posledično spreminjal tudi sam festival. Kaj se je po tvojem mnenju spremenilo in kaj se je ohranilo od samih začetkov Črnfesta?

V uvodnih letih smo iskali ustrezen format oz. obseg festivala, ki se je spreminjal od tedenskega do mesečnega, na koncu pa kot najbolj optimalen ustalil v okvirih, ki so se obdržali do danes – torej dvotedenski program s tremi »vikend« koncerti in glavnim dogodkom pred gradom. Festival je ostal dober za vse, pri čemer pa ugotavljam, da je postal komercialno bolj privlačen, z nekoliko manj koncerti za, kot smo radi rekli, »glasbene sladokusce« (npr. jazz, klasika, ipd.).

Ali si že preletel letošnji program? Te je kaj posebej pritegnilo?

Da, letošnji program sem že pogledal. Zagotovo se bom udeležil koncerta Vojka V, verjetno pa tudi belokranjskega večera in katerega izmed »tedenskih« dogodkov.

Kako danes gledaš na Črnfest kot obiskovalec oziroma opazovalec?

Veseli me, da festival še vedno traja in bo letos doživel že 12. izvedbo. Očitno je postal nepogrešljiv del avgustovskih večerov v Črnomlju oz. Beli krajini. V vseh teh letih so se pri organizaciji in izvedbi festivala »kalili« številni mladi, katerim bodo tovrstne izkušnje zagotovo v korist. Črnfest ponuja res širok spekter udejstvovanja – za tonske mojstre, lučkarje, foto-video produkcijo, pripravo programa, organizacijo, ipd. Zadovoljen sem, ko slišim, da mladi želijo sodelovati pri izvedbi festivala, saj je s tem dosežen tudi začetni »postranski« a zelo pomemben cilj – angažiranje mladih za aktivno preživljanje prostega časa in vključevanje novih aktivistov v mladinske organizacije.

Kje te najdemo danes? Ali so pridobljeno znanje in nabrane izkušnje vplivale na to, kar počneš danes? Če so, nam zaupaj na kakšen način?

Danes me premalokrat najdete na kakšnem dobrem koncertu, večkrat pa na CGP, d.d., kjer sem zaposlen kot vodja pravne službe. Ukvarjam se torej predvsem z gradbenim pravom. Pridobljena neformalna znanja in izkušnje iz časa dijaško-študentskega udejstvovanja so zagotovo pripomogla k mojemu pristopu k delu, iznajdljivosti in iskanju rešitev brez nepotrebnega kompliciranja. Mladi se morajo zavedati, da zgolj formalna izobrazba ni dovolj in da z vidika delodajalcev razliko med kandidati za zaposlitev največkrat naredijo ravno osebne lastnosti, ki se jih pridobi z aktivnostmi ob študiju – vsi kandidati imajo namreč približno isto formalno izobrazbo. Ne gre zanemariti niti okoliščine, da si posameznik s tovrstnim udejstvovanjem ustvarja tudi široko socialno mrežo, kar je v vseh pogledih še dodatna prednost.

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice

Priponke

Vir: http://klub-kbs.si
Klub belokranjskih študentov

Klub belokranjskih študentov

KBŠ

klub-kbs.si

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj