Dan D pandemije

Prijatelja ljubi, kot da ti je brat, in prijateljuj z bratom, kot da ga jutri ne bo več. Neguj trenutek, ko pa lahko izgubiš tako prijatelja kot brata. Ker je brat prijatelj in prijatelj brat in ker je bratstvo in prijateljstvo tak isto, želi prijatelju in bratu dobro in ju varuj pred nesrečo.

Eksistencialističnih vprašanj o konkretni in oprijemljivi nevarnosti takšnega obsega kot ob pandemiji novega koronavirusa si danes živeči še nismo zastavljali, razen najstarejših v krizi druge svetovne vojne. Situacija brez primere se nas je lotila in medtem ko se s spominom dotikamo »predkoronskih« časov, razmislimo o možnih razpletih pandemije, ki so odvisni od vseh nas – »še živečih«, od naše volje in od naše ljubezni do brata in prijatelja. Naš skupni cilj je zmaga nad virusom, torej iskanje trenutka, ko bodo človeška volja do življenja, radovednost in iznajdljivost pokosili virusno slo po uničenju življenja. Po pravljično bo moment življenja prehitel okornost smrti.

Najverjetnejši razplet »koronakrize« zaznamuje množično prostovoljno cepljenje, ki bi v prvi vrsti zmanjšalo število novih okužb in umrljivost, s postopnim sproščanjem ukrepov pa še omejevanje gibanja, po več letih šele opustitev mask. Ob nezadostni precepljenosti, opustitvi ukrepov in zanašanju na razvoj kolektivne imunosti populacije prek naravnega poteka okužb se bi na načelni ravni odrekli posameznikom s tveganjem za težji potek bolezni. Slednja pot bi bila posuta s trnjem, po katerem bi nekateri stopicali s kovinskimi čevlji, spet drugi nagi in bosi. Tretji razplet pa bi slonel na negotovosti, kot smo ji priča ob pisanju članka, ko ne glede na veljavne ukrepe, število okuženih ne upada. Zakaj nismo uspeli zajeziti virusa kot v prvem valu, ni jasno. Očitno je bil odpor ljudstva do ukrepov prevelik ali pa ljudje ukrepov niso razumeli ali so bili ti preveč luknjati, z izjemami, ali celo slabo zastavljeni.

Kljub ukrepom pa virus sam od sebe ne bo izginil in se bo nezadržno širil, zato je praktično edina sprejemljiva pot iz krize prek cepljenja, ki je množično, prostovoljno in osnovano na zaupanju v znanost in zdravstveno stroko. In ravno v tednu pisanja članka, 8. decembra 2020, je bila kot prva cepljena 90-letna gospa v Veliki Britaniji, po tem ko so neodvisne skupine strokovnjakov pregledale varnost in učinkovitost cepiva. Pisal se je zgodovinski dan, ko smo dobili orožje proti novem koronavirusu in ki je na nek način podoben Dnevu D – invaziji Normandije s strani zaveznikov v drugi svetovni vojni. Res je, da so množično cepljenje že pričeli v Kitajski in Rusiji, ampak se od njihovih cepiv distanciram zaradi omejenosti podatkov in netransparentnosti postopka testiranja, ob tem pa bi poudaril, da na slednja cepiva niti ne polagam upanja, ker bo njihova dobavljivost v zahodnih državah najverjetneje omejena.

Zakaj se cepiti? Ali je cepivo resnično varno? Kdo se lahko cepi? Kdo naj prvi prejme cepivo? Kakšni so neželeni učinki cepljenja? In mnoga druga vprašanja so na mestu in zahtevajo odgovore. Vsaka nejasnost glede cepiva mora biti razrešena. Po drugi strani pa mora imeti vsaka obtožba zoper cepivo trden temelj. Marsikdo dvomi v varnost cepiv, saj so bila rekordno hitro razvita in testirana, o čem se je v preteklosti lahko le sanjarilo. Namreč od objave sekvence virusnega genoma, 10. januarja 2020, so številni raziskovalci s celega sveta pričeli z delom na cepivu. Prvo cepivo proti koronavirusu je bilo zasnovano v nekaj dneh, a vendar so bila za to nujna leta ali celo desetletja izpopolnjevanja tehnologij, ki so nam v ključnih trenutkih omogočile omenjeno hitrost.

Intuitivno bi človek rekel, da se je pri razvoju cepiva proti koronavirusu ubiralo bližnjice, ki se jih v »predkoronskih« časih ne bi, ampak takšnih, ki bi preprečevale potrditev varnosti in učinkovitosti pri testiranju na prostovoljcih, ni bilo. Poleg napredka znanosti je bil ključen predpogoj za rekordno hitrost zadostno financiranje. Številne države, tudi Slovenija, so bile pripravljene opraviti tvegane vložke in vnaprej zakupiti doze cepiv, kljub temu da niso vedele, kdaj bo cepivo na voljo in ali bo sploh varno in učinkovito. Investirale so zato, ker je vsaka alternativa dražja. Cepljenje je za državo neprimerno cenejše kot vsa državna pomoč podjetjem zaradi ukrepov v pandemiji. Po drugi strani, če bi farmacevtsko podjetje samo razvijalo cepivo, bi zaradi bojazni pred finančno izgubo vsa testiranja cepiva opravljalo veliko počasneje. Tako bi lahko s pravočasnim ukrepanjem preprečilo večjo finančno škodo.

Priporočilo bralcem

Novi koronavirus spremljam od februarja 2020, odkar sem prebral članek o pojavljanju netipičnih pljučnic na Kitajskem. Od takrat sem del vsakdana posvetil nadaljnjemu branju na področju virusov, zdravil, cepiv in ukrepov za zajezitev respiratornih okužb. Moje znanje je raslo in velikokrat sem moral spremeniti svoja stališča, ko sem bil soočen z bolj zanesljivimi dokazi. Tako sem v začetku dvomil v učinkovitost mask, saj so bila stališča raznolika, tudi med strokovnjaki. Ob novih dognanjih pa sem tudi sam pričel verjeti v pomembnost njihovega obveznega nošenja. Tako sem spremljal tudi razvoj cepiv. Če bi me nekdo med poletjem vprašal, ali bi stavil na mRNA cepiva (kot od podjetij Moderna in Pfizer/BioNTech), bi bil moj odgovor nikalen. Kljub temu pa so me raziskovalci s transparentnostjo dobili na svojo stran, saj so redno poročali o svojem delu in mi omogočili, da se iz prebranega sam odločim, ali je stvar takšna, kot zatrjujejo.

Kot prijatelj in kot brat, bom vsem znancem, tudi lastnim družinskim članom svetoval, da se cepijo, ker sem mnenja, da jih bo cepivo obvarovalo pred hujšim potekom okužbe in njenimi dolgoročnimi posledicami ter da je cepivo varno in učinkovito. Enako bi svetoval tudi ostalim, ki berete slednjo poved. Moj nasvet je kratek in jedrnat, ker želim, da je sporočilo razumljivo vsakemu. Za razpravljanje na dolgo in široko pa nekdaj drugič, medtem pa ostanite zdravi.

Ker je cepljenje prostovoljno in ker se vsak lahko svobodno odloči, ali se bo cepil ali ne, bi priporočil naslednja branja, kjer boste dobili konkretne informacije na vaša vprašanja:

• Slovenski strokovnjaki s področja medicine, farmacije in biologije o cepivih in o imunskem sistemu. Cepiva in mi: Kako delujejo cepiva in iz česa so? Kako deluje naš imunski sistem in kakšna je pri tem vloga cepiv. Maja Ratej, Zarja Marušič. MMC RTV Slovenija. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/cepiva-in-mi-kako-delujejo-cepiva-in-iz-cesa-so/544677?fbclid=IwAR1GQ7A5_9RJTvr-G-hzboz8Rx-lqvlknSOuouXA4E9bjgT-rh5Htc5Px_A
• Najpogostejša vprašanja in dileme o cepljenju proti koronavirusu. Alojz Ihan: Cepijo naj se tudi ljudje, ki so preboleli covid-19. Maja Ratej. MMC RTV Slovenija. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/alojz-ihan-cepijo-naj-se-tudi-ljudje-ki-so-preboleli-covid-19/545500
• Strokovnjaki odgovarjajo na številna vprašanja v povezavi s cepljenjem proti novemu koronavirusu (v angleščini): Every Covid-19 Vaccine Question You’ll Ever Have, Answered. Dostopno na: https://elemental.medium.com/amp/p/9a0eeb334ded

Samo dobro informiran posameznik lahko odloča o svojem zdravju.

Naslovna slika: Časovnica z mejniki v pandemiji COVID-19, od prvega primera v decembru 2019 do novega cepiva. V središču sta le cepivi podjetij Moderne (M) in Pfizerja v sodelovanju z BioNTech (P/BNT), ki bosta prvi na voljo v zahodnem svetu. Okrajšavi: WHO – Svetovna zdravstvena organizacija, FDA – Uprava za hrano in zdravila v ZDA.

Avtor: Jaka Šikonja