V tej objavi Zvitice vam razkrivamo prispevek iz Dijaškega kotička, in sicer članek Blaža Pečariča. Avtor se sprašuje, kaj je lepota, kako jo lahko definiramo in kako občudovanje lepega prispeva k našemu počutju.

Dobro, boljše, lepo?

Se kdaj sprašujete, zakaj se ne morete učiti? Ali zakaj ne morete zbrati svojih misli? Razlog je mogoče precej preprost, a tudi zapostavljen. V svetu, v katerem živimo, pa mu najverjetneje zavestno namenjamo premalo pozornosti in časa. Naše življenje je lahko boljše s preprosto več lepega.

Beseda 'lepo' ima v našem vsakdanu precej subjektiven prizven in tako je tudi prav. Ljudje smo si različni in všeč so nam različne stvari. Pa vendar lahko rečemo, da nekateri principi vsesplošno veljajo. Dva najbolj poznana sta zagotovo simetrija in pravilo zlatega reza, ki segata nazaj vse v čase antične umetnosti in tudi dlje, prav verjetno do samega dneva stvarjenja. V naravi sta namreč ta dva principa močno zastopana in ju povezujemo z zdravjem, rodovitnostjo in močjo. Tako, bi lahko rekli, sta kar trajno zapisana v našo zavest.

Lepo in lepota sta največkrat obravnavana v umetnosti, predvsem likovni, ki jo zlahka opazimo. Kot pravijo, je slika vredna tisoč besed. Tako že kratek pogled zadošča precejšnji količini vizualnih informacij prehod v naše misli. Tam se, če dobijo dovolj pozornosti, lahko razvijejo v domišljiji in v nas sprožijo postopke vrednotenja, obdelovanja informacij, postavljajo vprašanja ... Ob vsem tem pa se zagotovo kdaj pa kdaj pojavi vprašanje, kaj je umetnost in kaj jo določa.

Na to vprašanje zagotovo ni enotnega odgovora. Upal pa bi si trditi, da je umetnost izražanje njenega stvaritelja skozi kreativnost. Najboljša umetniška dela so torej dela briljantnih umov in njihovih zmožnosti izražanja. Lastnost teh del ni le poosebljanje mišljenja, pač pa tudi zmožnost nagovarjanja in povezovanja z občudovalcem stvaritve. Ta dela, polna navdiha prekipevajo tudi z lepim. Z lepim, ki se iz misli preliva v stvarnost, skozi roke umetnika. Pri vrednotenju umetniških del pa veliko vlogo igrajo tudi detajli na njih. Kot rečemo, da je sreča v malih stvareh, lahko trdimo tudi, da je lepo v malih podrobnostih. Pravo veličino delu prinesejo prav tiste majhne točke ali besede, ki same po sebi niso prav nič posebnega, a prav umeščene lahko spremenijo naše sprejemanje dela.

Če se vrnemo k prvotnemu vprašanju, še vedno ne vemo, kaj je torej lepo. Gre za pojmovanje vsakega posameznika. Lepo je tisto, ob čemer so naša čutila sproščena, zainteresirana in predvsem aktivna. Tako vsrkavamo navdih iz svoje okolice, kar vpliva na naše vsesplošno počutje. Tako tudi razvijamo svoje čute, jih negujemo s tistim, kar potrebujejo. Nekaj, pri čemer so še vedno budni, pa vendar lahko počivajo, se napolnijo z energijo za nadaljnje naloge. Tako z njimi počivamo mi, rastemo in se razvijamo v svojem delu, mišljenju. Filozof Immanuel Kant je trdil, da moramo biti vedno obdani z umetniškimi deli, ki na nas delujejo s svojo vsebino, barvo in simboli ter tako pripomorejo k našemu spoznavanju samega sebe. Okolje, zapolnjeno z lepim, je veliko bolj privlačno in tudi vabljivo. V takšnem okolju se počutimo boljše, smo bolj produktivni, navsezadnje lahko tudi pozitivno vpliva na naše zdravje.

Zato naslednjič, preden se zapodiš v učenje, nameni kakšno minuto prebiranju, opazovanju, poslušanju, okušanju, zaznavanju lepega. Neguj svoje čute z lepim in mogoče pa bo tudi tvoje življenje zaradi tega lepše in lažje.

Do naslednjega tedna,

Uredništvo Zvitice