Delo ali cilj?

Po vsakem končanem projektu, opravljenem izpitu, odpisanem testu ali končanem opravilu se vsak izmed nas za trenutek ustavi, si oddahne in se (zadovoljen) odpravi naprej. A kljub misli, da je ta stvar zaključena in da lahko spet mirno spimo, se pojavlja vprašanje o tem, česa se bolj veseliti, uspeha ali dela, ki je k uspehu vodilo in kaj je torej bolj pomembno, delo ali uspeh?

Vsak uspeh, ni važno na katerem področju in kako velik je, zahteva trud. Brez njega najverjetneje tudi uspeha ne bi bilo ali pa bi bil ta le srečno naključje. Ustrezne priprave in delo, da dosežemo nek želeni cilj, so torej najbolj zanesljiva pot za doseganje le tega. Ker smo si ljudje med seboj različni, vsak poišče svojo pot, ki mu najbolj ustreza. Te so lahko različno dolge, zahtevne, kompleksne ali preproste, a važno je to, da vse pripeljejo na isti cilj. Če torej vse pripeljejo na isti cilj, so si zato enakovredne ali se med seboj razlikujejo po pomembnosti? Zagotovo na to vprašanje ni enotnega odgovora, saj različne okoliščine priprav vodijo do različnih pričakovanj, ki posamezniku postavljajo v ospredje delo ali cilj, odvisno od okoliščin.

Če vzamemo, da so priprave enake za vse ljudi, bi torej opazili različne rezultate, kar pomeni, da vsi ne bi dosegli enotnega cilja, pač pa bi dosegli različno oceno, število točk, odstotek, ipd. Pomembno je izpostaviti, da vseh ljudi dosežen rezultat ne zadovoljuje z njihovimi pričakovanji ali potrebami. Za njih je torej cilj pomembnejši od priprav in dela, ki je potrebno za doseganje tega cilja. Pripravljeni so delati več in porabiti več časa, da zagotovijo svoj uspeh na danem področju. Cilj je zato zanje točka, ki jo morajo doseči, ne glede na zahtevnost preizkušnje.

Za koga drugega, ki mu ta isti cilj ne predstavlja velikega dosežka (drugače povedano, je dober na danem področju), bo ta cilj dosegel brez posebnih težav. Njegova pot bo krajša in manj zahtevna. Je zato njegov dosežek zaradi njegovih sposobnosti kaj manj vreden od uspeha drugega, ki je zanj garal? Mislim, da je cilj v obeh primerih enakovreden za zunanjega gledalca, zagotovo pa ima za obe osebi različno vrednost. Predvidoma bi tisti z več vloženega dela bolj cenil svoj dosežek. Razlika v oceni zunanjega gledalca in preizkušane osebe pa povzroči konflikt v primerjavi ocene cilja oz. dosežka in cilja z vključeno oceno dela.

Delo uspeh utemelji kot dosežek, cilj pa je le točka v procesu priprav, ki jo moramo doseči. Če delamo dovolj v skladu z našimi sposobnostmi, je cilj dosegljiv, vendar samo v primeru, da je res dosegljiv, torej realen. Vendar tudi sanjariti kdaj pa kdaj ni prepovedano, saj lahko dobimo spodbudo ali navdih, ki nam pomaga ohraniti našo osredotočenost na doseganje cilja.

V želji, da bi naše uspehe vsi videvali počivati na gori dela, se torej moremo zavedati, da je za vsakim uspehom veliko priprav, ki nam naš dosežen cilj predstavijo kot mnogo večjega in bolj zadovoljivega, kot se nam zdi na prvi pogled. Delo je torej tisto, ki daje uspehu svojo pravo vrednost in je, ko pogledamo celo sliko, temelj, na katerem lahko naše lovorike mirno počivajo.

Avtor: Blaž Pečarič

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice