Dogajanje v Semiču

V uredništvu Zvitice smo vse do danes imeli navado, da smo na spletni strani Radia Odeon objavljali prispevke po takšnem vrstnem redu, kot je v dejanskem glasilu. Ugotovili smo, da prispevki o dogajanjih v belokranjskih občinah izgubijo svoj pomen, če jih objavimo na koncu in kot posledica te ugotovitve je sledilo, da se kot prvega konkretnega prispevka dotaknemo dogajanja v Semiču skozi oči Dina Subašiča.

DOGAJANJE V SEMIČU

3, 2, 1 … In Semič je vstopil v novo leto! 2019. Leto, ki veliko obeta. Na to, da bo srečno in uspešno, je nakazal že zaključek leta 2018. »Šokci« smo v mesec januar vstopili ne le s pozitivno miselnostjo, pač pa tudi z na nove izzive in zmage pripravljenimi telesi; 22. decembra 2018 smo se lahko fizično ogreli na 1. Semiškem trail teku. V jutranjih urah so se najbolj zagreti tekači in pohodniki zbrali pred gasilskim domom, kjer so lahko izbirali med tremi načini prednovoletnega ogrevanja; Bayerjev trail tek in Tempoo pohod (oba 26 km) ter tek po Semiški osmici (8 km). Le nekaj dni zatem pa smo se v naši občini spomnili tudi na začetke ustanovitve naše države, slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo namreč združili z blagoslovom konj in njihovih lastnikov, ki se že vrsto let dogaja pred cerkvijo sv. Štefana. Zbrana množica se je po blagoslovu sprehodila po stojnicah semiškega sejma.

Od dneva zaljubljencev pa vse tja do 23. februarja smo Semičani v svoje nedrje sprejeli kulturo in znanost. S Krakarjevimi dnevi, že 23. zapovrstjo, smo obeležili 70. obletnico smrti Otona Župančiča ter se, kot po navadi, spomnili na sokrajana Lojzeta Krakarja. Poleg kulture, smo pustili odprta vrata tudi znanosti; v njenem imenu sta se na naše povabilo odzvala etnolog, mag. Andrej Dular in arheolog, dr. Janez Dular. S koncertom pevskih zborov in pritrkovalcev občine Semič so Krakarjevi dnevi ponudili tudi pridih glasbe.

Semiškemu, ki se je zgodil lansko leto, je sledil še belokranjski. Od 1. do 3. marca se je na Belokranjskem sejmu v našem kraju predstavilo preko 40 razstavljavcev z domačimi izdelki in pridelki, obiskovalci pa so imeli možnost prisluhniti predavanjem o vinogradništvu in sadjarstvu.

Da bi človek zares spoznal, kako lepo je doma, mora najprej v svet. Devetošolci OŠ Belokranjskega odreda Semič bodo šli – na Dunaj, saj so z gledališko predstavo Nenavadna poroka, avtorja Vinka Möderndorferja, zbrali zadosti sredstev za organizacijo svojega izleta. 14. marca so v dvorani Kulturnega centra Semič, skupaj s svojo mentorico Anjo Petrovčič, s predstavo in srečelovom zbirali denar, ki bo pripomogel k še bolj brezskrbnemu izletu v sosednjo Avstrijo.

Tudi glasba vedno najde svoj prostor v objemu semiške občine. Na odru Kulturnega centra so se zvrstili mnogoteri uspešni glasbeniki; od Nuše Derende, Modrijanov, Nine Pušlar in Matjaža Robavsa, ki so občinstvo popeljali v jesen, postlano s cvetjem, pa vse tja do etno orkestra iz Notranje Mongolije, ki je gledalcem in gledalkam še kako razširil obzorja.

16. marca so zazvenele tamburice; zgodil se je regijski festival tamburašev in mandolinistov. Več kot 160 tamburašev je nastopilo v kar 9 tamburaških skupinah in orkestrih. Glasbeno obarvani soboti je sledila nič kaj preveč drugačna nedelja; domači ansambel Mladi Belokranjci je praznoval 5. obletnico delovanja in izdal svoj prvenec – 1. album. Z mnogimi glasbenimi gosti ter povezovalcem, Juretom Seškom, so fantje vse zbrane popeljali skozi svojo zgodbo ter zapeli; ljubezni in domovini v čast.

Kako ovekovečiti trenutke? Tiste lepe in posebne? In kako to narediti uspešno? Odgovore na ta vprašanja pozna Vesna Malnarič, mlada fotografinja, ki se je 3. aprila predstavila s svojo prvo fotografsko razstavo »V objemu življenja«, katero je organiziralo Društvo likovnih ustvarjalcev Semič. Marsikateri fotograf, ki si bo vzel čas za sprehod po starem delu našega kraja, bo zagotovo v svoj objektiv ujel tudi prenovljeno muzejsko hišo. V okviru 10. festivala Odprte hiše Slovenije, je 6. aprila arhitekt Jure Henigsman predstavil ideje in koncepte, ki jih je uporabil pri prenovi le-te.

31. marca smo se Semičani spomnili na zlato dobo svetle iskre semiškega gospodarstva, s prireditvijo Spomini na Iskro Semič 1951-2001 smo prevrteli film nazaj v leta, ko je podjetje Iskra zaposlovalo preko 1500 Belokranjcev in sosedov, ki prebivajo onstran reke Kolpe. Občan Tone Plut je spomnil na čase, ko je bilo posestvo, kjer sedaj stoji podjetje Iskra, v lasti gospoda Vajde. Ker je bil precej premožen, so ga vaščani tedaj nagovarjali, naj vso svojo posest zapusti cerkvi. Sam je izbral drugačno pot, posestvo je zapustil občini, ki je s podjetjem poskrbela za preko 1500 lačnih ust belokranjskih družin in družin naših južnih sosedov. Kljub tej odločitvi je Janko Vajda dal zgraditi tudi kapelico, ki nas še vedno spominja nanj.

V Semiču obnavljamo in prenavljamo, skrbimo za brezskrbno življenje prihajajočih generacij. V nedeljo, 14. aprila, so se z dobrodelnim koncertom zbirala sredstva za prenovo cerkve sv. Štefana, ki je eden izmed zaščitnih znakov naše občine. Za zaščitni znak Slovenije, čebelo, pa že 60 let skrbi Čebelarsko društvo Semič, ki je ob svoji obletnici v sodelovanju z občino Semič zasadilo 60 sadik medonosnih dreves.

Pod drobnogled vzemimo tudi politično dogajanje; semiška občina je ustanovila novo delovno telo – Odbor za mlade, v katerem se bodo mladi in aktivni občani zavzemali za svetlejšo prihodnost mlajše populacije ter oživitev dejavnosti na področju mladih. Poleg tega so občinski svetniki sprejeli podražitev programov semiškega vrtca in prepoznali uspešno poslovanje Kulturnega centra Semič ter za naslednjih 5 let, kot direktorico Kulturnega centra Semič, potrdili Ireno Plut.

Pod semiško goro se torej nenehno nekaj dogaja in spreminja, kljub temu pa občani ohranjamo mirno in prijetno vzdušje, katerega se vsakič bolj veselim, ko se vračam domov iz bele Ljubljane.

Do naslednjega tedna,

Uredništvo Zvitice