Ob epidemiji novega korona virusa smo lahko zasledili poplavo nasvetov in ukrepov o varovanju zdravja. Pogosto umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje prostorov in med drugim tudi skrb za imunski sistem, saj nam bo ta pomagal pri premagovanju bolezni. Mogoče je sedaj priložnost, da bolje spoznamo imunski sistem, kaj le-ta sploh je, kako deluje in kako ga lahko okrepimo.

Imunski sistem je anatomsko težko opredeljiv, saj se nahaja praktično po vsem telesu. Sestavljen iz več organov oz. tkiv (kostni mozeg, vranica, bezgavke itd.), celic (limfociti, makrofagi itd.) ter molekul (citokini, protitelesa itd.), ki se pri svojem delu dopolnjujejo. Glede na delovanje, imunski sistem človeka razdelimo na več stopenj, od mehanskih ovir (npr. poroženeli del kože), preko nespecifičnih obrambnih mehanizmov (npr. klorovodikova kislina v želodcu), do nespecifičnega prirojenega (vnetje, fagocitoza) in specifičnega pridobljenega (protitelesa) imunskega odziva.

Danes zgradbo in delovanje vseh teh sistemov razumemo kot celoto, katere naloga je obramba organizma pred dejavniki, ki jih oceni kot nevarne in jih je potrebno uničiti ali odstraniti. Pri tem si imunski sistem pomaga z izkušnjami, ki jih delimo na izkušnje vrste (prirojena ali naravna imunost) in na izkušnje posameznika (pridobljena ali specifična imunost).

Prirojena ali naravna imunost je najstarejši in najosnovnejši obrambni mehanizem, ki se v telesu aktivira takoj ob stiku s tujkom. Ne glede na vrsto tujka, vedno deluje podobno, in sicer celice, ki jim pravimo fagociti, razgradijo motečo snov. Nato se na mestu, kjer tujek skuša vdreti v telo, sproži proces, ki mu pravimo vnetje. Na tem mestu se poveča prekrvavitev, kar zaznamo kot toploto in pordelost. Pojavi se lahko tudi oteklina in bolečina. Ta odziv bo enak ob prvem in nadaljnjih srečanjih z istim patogenom (tj. tujkom).

Pridobljena ali specifična imunost se gradi na izkušnjah posameznika. To vrsto imunosti pridobivamo skozi življenje. Celice pridobljenega imunskega sistema so posebna vrsta levkocitov, imenovane limfociti. Limfociti B in limfociti T sta veliki podskupini limfocitov, ki nastajata v kostnem mozgu. Na svoji površini imajo številne receptorje, s katerimi prepoznajo tujke (antigene) in tako ugotovijo, katere mehanizme za odstranjevanje je treba vklopiti. Sledi kaskada reakcij, katerih posledica je, da nekatere imunske celice uničijo in odstranijo tujek, druge pa izločajo snovi, ki so nevarne za tujke. Limfociti B izločajo protitelesa ali imunoglobuline (Ig), ki jih najdemo v telesnih tekočinah in na površinah sluznic. Ločimo več vrst protiteles: Ig A, Ig D, Ig E, Ig G, Ig M.

Pomembna značilnost pridobljene imunosti je imunski spomin. Protitelesni odziv se razlikuje, če se s tujkom srečamo prvič ali ponovno. Ob prvem stiku s tujkom še nimamo protiteles. Le-ta nastajajo v naslednjih dneh v majhnih količinah, zato je imunski odziv običajno šibek. A tudi majhne količine protiteles so dovolj, da se ustvarijo spominske celice limfocitov T in B, ki ne proizvajajo protiteles, pač pa le preuredijo svoje gene in »čakajo« na ponovno srečanje z istim antigenom. Ob ponovnem stiku z istim tujkom je specifičen imunski odziv hiter in močan, saj spominske celice prepoznajo tujek, se hitro razmnožujejo in nastajajo velike količine specifičnih protiteles.

Razvoj pridobljene imunosti lahko enostavno predstavimo na primeru otroške bolezni vodenih koz. Povzročitelj je virus varičela zoster (Varicella zoster virus), ki se prenaša z okuženimi kapljicami in zrakom. Najpogosteje zbolijo otroci v vrtcu, saj s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem na videz zdravi otroci sproščajo virus v zrak. Prvi znaki bolezni se pojavijo šele po nekaj dneh okužbe. Ob prvem stiku z virusom naš imunski sistem reagira burno, in sicer se aktivirajo obrambni mehanizmi prirojene imunosti. Poleg značilnih mehurčastih izpuščajev na koži in sluznicah so oboleli pogosto utrujeni, imajo boleče sklepe in povišano telesno temperaturo. Poleg tega začnejo nastajati tudi spominske celice pridobljene imunosti. Ob ponovnem stiku z virusom vodenih koz (npr. naslednje šolsko leto) spominske celice imunskega sistema prepoznajo virus in se hitro razmnožujejo. Nastajajo velike količine specifičnih protiteles, ki uničijo virus, zato otrok ne zboli.

Povsem normalno je, da odrasla oseba zboli za okužbami nekajkrat letno, otroci pa tudi do desetkrat na leto. Težave se pogosteje pojavijo pozimi, saj se zadržujemo v zaprtih prostorih z več ljudmi, zato se mikrobi hitreje prenašajo s človeka na človeka. Oslabljeno delovanje imunskega sistema se začne kazati z utrujenostjo in povečano dovzetnostjo za okužbe, ki je lahko posledica neprimerne prehrane, pomanjkanja spanja, psihofizičnih obremenitev in vremenskih sprememb. Po navadi ne gre za resno obolenje, pač pa za normalen odziv telesa na tujke, ki ga prebolimo brez obiska zdravnika in zgolj s počitkom. V današnjem življenjskem tempu obveznosti zahtevajo popolnega človeka na delu in doma, zato si težko vzamemo premor tudi takrat, ko zbolimo in bi počitek nujno potrebovali. Lahko rečemo tudi, da nimamo časa biti bolni.

Velikokrat se zatečemo k uporabi različnih pripravkov, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema, a premalo se zavedamo, da k boljši odpornosti veliko prispevamo sami. Verjetno že vsi dobro poznamo načela zdravega življenjskega sloga, a ponoviti ni greh. Pomembna je raznolika prehrana, ki zajema veliko svežega sadja in zelenjave. Iz prehrane ne izključujmo mesa, rib, stročnic in polnozrnatih žit. Pomembno je pitje zadostnih količin tekočine, vsaj dva litra dnevno, pri čemer se je potrebno izogibati sladkanim in gaziranim pijačam. Poleg opustitve kajenja in zmanjšanja vnosa alkohola ima pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema tudi redna telesna aktivnost. Že polurna hitra hoja bo poskrbela za dvig srčnega utripa, pospešeno kroženje krvi in aktivacijo mišic. Ne smemo pozabiti na dober spanec. Poskušajmo si urediti ritem spanja, torej pojdimo spat in vstajajmo vsak dan ob približno istem času. Tako bomo imeli manj težav z nespečnostjo in nenaspanostjo. V današnjem hitrem tempu in polnem urniku se težko izognemo stresu, zato poiščimo tisto, kar nas veseli, in počnimo to dovolj pogosto. Kavica s prijateljico, dobra knjiga ali film so dovolj, da odmislimo vsakodnevne skrbi.

Včasih pa zdrav življenjski slog ni dovolj, zato posežemo po dodatni podpori. V lekarnah in specializiranih prodajalnah najdemo široko ponudbo izdelkov, ki so namenjeni povečanju delovanja imunskega sistema. Ti izdelki so lahko kemičnega ali naravnega izvora.

Med izdelke kemičnega izvora spadajo različni vitaminsko-mineralni pripravki. Gre za uravnoteženo kombinacijo vitaminov in mineralov, ki krepijo odpornost, varujejo organizem pred okužbami in delujejo koristno pri prehladnih obolenjih. Ob uživanju zadostnih količin hrane, bogate z vitamini in minerali (sadje, zelenjava, žita), dodajanje vitaminov in mineralov ni smiselno. Vendar kadar pride do pomanjkanja primernih hranil, bodisi zaradi nedosegljivosti sveže hrane v zimskem obdobju bodisi zaradi neprimernega vnosa hrane, se to lahko pokaže kot večja dovzetnost za okužbe. Tudi nekatera bolezenska stanja lahko zmanjšajo apetit ali absorpcijo hranil oziroma zahtevajo njihovo povečano potrebo.

Za normalno delovanje imunskega sistema so pomembni vitamini A, C, D, E, B6 in B9 (folna kislina) ter minerali cink, železo, magnezij, mangan, selen in baker v ustreznih količinah glede na potrebe vsakega posameznika. Za povečanje odpornosti jih dodajamo v kombinacijah, saj običajno prihaja do pomanjkanja več vitaminov in mineralov hkrati, le vitamin C dodajamo tudi samostojno. Ta ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom ter prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Uporabljamo ga preventivno in tudi ko okužba že nastane.

Med izdelke naravnega izvora spadajo pripravki, ki vsebujejo ameriški slamnik (Echinacea purpurea). Uporabljamo ga lahko preventivno za preprečevanje okužb dihal in tudi takrat, ko že čutimo simptome bolezni. Mehanizem delovanja ameriškega slamnika ni natančno poznan, a dokazano deluje protibakterijsko, protivirusno in imunostimulativno. Njegove izvlečke najdemo v obliki tablet, kapljic in zdravilnih čajev.

Tudi betaglukani spadajo med pripravke naravnega izvora. So naravni polisaharidi, ki se nahajajo v ovsu, ječmenu, morskih algah in glivah. Spodbujajo in krepijo naravno odpornost organizma in pomagajo imunskemu sistemu prepoznati in uničiti tujke. Primerni so za otroke, starejše od enega leta, v obliki sirupa in za odrasle v obliki kapsul ali tablet.

Treba je vedeti, da izdelki, ki spodbujajo imunski sistem, niso primerni za vsakogar. Posebna pazljivost je potrebna pri bolnikih, ki redno jemljejo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema – imunosupresive. Sliši se nenavadno, zakaj bi želeli zavirati imunski sistem? Primer takih bolnikov so osebe, ki trpijo za avtoimunskimi boleznimi, kot so na primer multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I, revmatoidni artritis in luskavica. Njihov imunski sistem ne prepoznava in napada le tujkov, ki vdirajo v telo, pač pa kot tujke prepoznava tudi telesu lastne celice. Pravimo, da imunski sistem deluje prekomerno oziroma preveč aktivno, zato ga je potrebno zavirati. Pri teh bolnikih lahko uživanje zdravil, ki spodbujajo imunski sistem, povzroči ponovni izbruh ali poslabšanje primarne bolezni. Naslednja skupina so ljudi, ki imajo presajene organe. Presajeni organ je v novem telesu tujek, zato bi ga telo hitro zavrnilo. Da se to ne bi zgodilo, morajo redno jemati zdravila, ki zavirajo imunski sistem. Pri njih lahko spodbujanje imunskega sistema vodi v zavrnitev organa, saj je to ravno nasproten učinek od primarnega zdravljenja.

Imunski sistem je kompleksen del našega telesa in mnoge podrobnosti o njegovi sestavi in delovanju so za nas še vedno neznane. Spoznali smo pomembne zanimivosti, zato nam bo v prihodnje lažje prepoznati in razumeti, zakaj včasih zbolimo. Pomembno je, da stalno skrbimo za svoje zdravje in ne samo takrat, ko čutimo, da smo zboleli.

Ostanite zdravi!

Avtorica: Sara Milković

Vabimo vas tudi, da po prebranem članku izpolnete anketo TUKAJ.

Do naslednjič,

Uredništvo Zvitice