V vinu je resnica, kot pravi latinski rek, in prav lahko bi se s tem strinjali. Belokranjci in Bela krajina smo z vinom močno povezani. Vinogradništvo je skozi zgodovino pomagalo oblikovati izgled naše pokrajine, naše tradicije in naš odnos do vina ter življenja z njim.

Slovenski vinski svet se deli na 3 vinorodne dežele in na 9 vinorodnih okolišev. Belokranjski vinorodni okoliš spada v vinorodno deželo Posavje, kamor spadata tudi Dolenjski in Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš. Bela krajina je prav tako najmanjši vinorodni okoliš v Sloveniji po površini zasajenih vinogradov.

Vinogradništvo pri nas ima že dolgo tradicijo. Skozi zgodovino je bilo belokranjsko vino poznano tudi po širšem Kranjskem in je veljalo za dobro žlahtno kapljico. V 19. stoletju pa je prihod trtne uši v Beli krajini uničil vse nasade vinske trte, ki jih je bilo v tistem času kar 1951 ha. V prvi obnovi so ponovno zasadili le 1214 ha, cepljeno na odporno ameriško podlago. V letih po tem so bili novi nasadi večkrat obnovljeni, skupna površina vinogradov pa je vztrajno padala, predvsem zaradi seljenja prebivalcev iz višje ležečih vasi v mesta in zaradi zaraščanja obdelovalnih površin. Sočasno z obnovami vinogradov so se pojavile potrebe po večji količini kakovostnih trtnih sadik, zato se je v Beli krajini uveljavilo trsničarstvo. Domači trsničarji so tako zadostili potrebam po sadikah in omogočili zasajanje kakovostnih enosortnih nasadov s kakovostnimi sortami. Dandanes vino predstavlja osnovi vir dohodka le nekaj vinogradniškim družinam v Beli krajini, včasih pa je bila to za mnoge priložnost za znatni dodatni zaslužek.

V Beli krajni je trenutno zasajenih okoli 540 ha vinogradov, vendar si pri tem podatku viri niso enotni. Večina vinogradov je zasajenih na višinah med 200 in 400 m nadmorske višine na prisojnih legah. Vinogradi so večinoma zasajeni po vertikalnem sistemu sajenja, na večjih naklonih pa oblikovani v terase, ki preprečujejo erozijo. Klima Bele krajine je subpanonska z mediteranskim vplivom z juga, ki daje poseben značaj belokranjskim vinom.

Znane lege v naših krajih so Vidošiči, Drašiči, Vinomer, Radovica, Bušinja vas in Lokvica v metliškem koncu, Velika in Mala Plešivica, Tanča gora, Mavrlen, Rodine, Stražnji vrh, Talčji vrh in Ručetna gora v črnomaljskem koncu ter okolica Semiča, Štrekljevec, Kot pri Semiču in Sodji vrh v semiškem delu.

Danes v belokranjskih vinogradih najdemo tako bele kot rdeče sorte. Med rdečimi so najbolj zastopane modra frankinja, žametna črnina, portugalka, šentlovrenka, gamay ter modri pinot, med belimi pa prevladujejo rumeni muškat, laški in renski rizling, kraljevina, sauvignon, traminec, charnonnay ter beli in sivi pinot.

Poleg klasičnih sortnih vin, ki jih pridelujemo iz ene sorte grozdja, pridelujemo v Beli krajini tudi penine, roseje in predikate. Slednja so vina, pridelana iz grozdja, ki je bilo trgano pozneje jeseni in imajo višje vsebnosti sladkorjev. Kmetijska zadruga Metlika je bila pomemben akter v uvajanju novosti v naše okolje in je opozorila nase in na Belo krajino prvič leta 1981 s pridelavo prvega roseja na območju Slovenije in leta 1985 s pridelavo prvega ledenega vina na celotnem področju bivše skupne države. V Beli krajini poznamo še dve posebni zvrsti, ki sta domačinom dobro poznani: belokranjec PTP in metliška črnina PTP; kratico PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) nosi v Sloveniji nosi skupno le 7 vrst vin.

Metliška črnina je zvrst petih sort, in sicer jo sestavljaj frankinja z največ 60 %, žametna črnina z najmanj 30 %, portugalka, šentlovrenka, gamay, modri pinot ali zweigelt pa skupno 5-15 %. Je suho rdeče vino, z nizko vsebnostjo taninov in manj alkohola, z nekoliko višjimi kislinami, ki ji dajejo prijetno svežino. Dobro se prileže k mesnemu obroku, posebno divjačini, odojčku ali jagenčku in suhomesnatih narezkih.

Belokranjec je zvrst vsaj 4 sort, in sicer ga sestavljajo kraljevina s 20-40 %, laški rizling s 30-50 %, ostale sorte (vsaj 2), ki so lahko rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, beli pinot in renski rizling, pa lahko zastopajo vsaka do največ 10 %. Je suho belo vino s prijetno blago svežino okusa, v aromi pa ne smejo izstopati značilne sortne arome rumenega muškata in sauvignona.

V Beli krajini imamo tudi kar nekaj dogodkov, povezanih z vinom. Največji in najbolj znani je zagotovo Vinska vigred, ki poteka vsako leto v maju že od leta 1983. Gre za največji slovenski vinski festival, ki vsako leto privabi obiskovalce od blizu in od daleč. Traja 3 dni, petek, soboto in nedeljo, na njem domači vinarji predstavljajo svoja vina, dogajanje pa spremlja raznolik kulturni in športni program z Urbanovim tekom in kolesarjenjem iz Ljubljane v Metliko. V okviru festivala poteka tudi strokovno ocenjevanje vin, med katerimi mnoga prejmejo priznanja, najboljša v posameznih kategorijah pa so razglašena za šampijone Vinske vigredi. V oktobru poteka v Metliki prireditev Mlada portugalka vabi, na katerem domači pridelovalci predstavijo prvo vino novega letnika, portugalko. Ta posebno hitro dozori iz mošta v vino in je priljubljena spremljevalka pečenega kostanja. V februarju na vsako prestopno leto poteka tudi Festival predikatov, saj je Bela krajina poznana kot dobra pridelovalka sladkih desertnih vin, med katera spadajo pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor ter ledeno vino in vino iz grozdja, sušenega na slami. V novembru praznujemo god sv. Martina, martinovo. V Črnomlju in Semiču vinogradniki vsako leto pripravijo martinovanje z ocenjevanjem vin novega letnika. Pomembno vlogo pri promociji Bele krajine in belokranjskih vin igra tudi Kraljica metliške črnine, ki je kronana vsako leto na Vinski vigredi.

Ker je v slogi moč, so se belokranjski vinogradniki organizirali v društva vinogradnikov. Leta 1978 je bilo ustanovljeno prvo Društvo vinogradnikov Bele krajine. V letih 1998 in 1999 pa je enotno društvo razpadlo na 3 društva, ki delujejo še danes, in sicer Društvo vinogradnikov Metlika, Društvo vinogradnikov Črnomelj in Društvo vinogradnikov Semič. Njihov glavni cilj je izobraževanje vinogradnikov, vinarjev in pivcev vina, organiziranje vinsko obarvanih dogodkov v Beli krajini ter izmenjava izkušenj in dobrih praks.

Med Kolpo in Gorjanci se nahaja edinstvena dolina s sončnimi griči, ki dajejo svojemu gospodarju žlahtno kapljico, sonce v kozarcu. Naša sodobna belokranjska vinska zgodba je še mlada, vendar vse bolj odmevna in bo v prihodnosti pritegnila v naše čudovite konce še mnogo obiskovalcev, željnih novih odkritij. Mi, Belokranjci, pa moramo poskrbeti, da nam bo vino še naprej v veselje, ne v žalostnih trenutkih, pač pa v dobri družbi odprtih src in nasmejanih obrazov.

Avtor: Blaž Pečarič

Ostanite zdravi,

Uredništvo Zvitice