Carigrad, Turčija

Medtem ko me iskanje poti ven iz Velikega bazarja opominja, kako velik je svet in kako majhen sem sam, občudovanje mošej, katerih minareti se stikajo z nebeško sinjino in sprehajanje po hodnikih, po katerih so nekoč stopali veliki sultani, pa puščata brez besed, ne morem mimo občutka, da Carigrad pozablja na nekatera ključna načela zapuščine Otomanov.

24. julija 2020 se je končala 85 let trajajoča zgodba multikulturne solidarnosti; Hagija Sofija, nekoč sekularni muzej, dih jemajoč spomenik, ki povezuje podobo Marije, Jezusove matere, z Alahovim imenom, ki ga je v nekdanjo cerkev vgraviral kaligrafist Mustafa Izzet Efendi, je znova postal mošeja.

MOGOČNI CARIGRAD

Rumelska trdnjava (2019)

Utrdba, kjer se je vse začelo. Točno tu je Mehmed II. Osvajalec pričel svoj pohod na Konstantinopel.

Veliki bazar (2019)

Ena prvih tržnic na svetu; 61 nadkritih ulic, preko 4000 trgovin. Veliki bazar. Le v letu 2014 ga je obiskalo več kot 91 milijonov ljudi

Hagija Sofija (2019)

Cerkev, zgrajena med letoma 532 in 537, s padcem Konstantinopla leta 1453 postane mošeja, zahvaljujoč Mustafi Kemalu Atatürku leta 1935 postane muzej. Od letošnjega julija naprej vnovič govorimo o mošeji.

CARIGRAD DANES

Že ko človek sliši pričevanja o tem mogočnem mestu, se mu v mislih porodijo brezkončna pričakovanja. Pa vendarle smo lahko danes v nekdanjem središču sveta mnogih prednikov, le nekaj korakov stran od starega predela mesta, priča borbi za preživetje, žalosti in samoti. Carigrajčani se pogosto ujamejo pri razlaganju kaj, kje in kdaj je šlo po zlu. Islamistično usmerjeno šolstvo ni edina težava Carigrada in Turčije.

Sodeč po podatkih Turškega statističnega inštituta iz leta 2018 je Carigrad mesto z najvišjim povprečnim prihodkom na gospodinjstvo v Turčiji (povprečno carigrajsko gospodinjstvo na mesec zasluži 24199 turških lir, kar znaša približno 2715 evrov). A kljub temu je Carigrad del regije z najvišjo stopnjo revščine v državi, ta se širi predvsem na severozahodnem delu mesta.

Pa vendar, upanje umre zadnje. Veliko mesto prinaša velike priložnosti.

Tudi stoletja po prevladi sultanov se točno tu bijejo bitke. A ti ljudje ne obupajo; trdo delajo, z roko v roki, povezujejo kulture in tradicije ter ne dopuščajo režimu, da bi jim zapiral vrata, ki jim jih odpira življenje.

»Zame je bilo to vedno mesto ruševin in postimperialne melanholije. Vselej sem se v življenju ali boril s to melanholijo ali pa jo (kot vsi Carigrajčani) posvojil.« - Orhan Pamuk, avtor knjige Istanbul.

Avtor: Dino Subašić

Zvitica uradno še ni izšla, smo pa vas želeli opomniti, kako lepo je potovati in se svobodno gibati.

Ostanite zdravi,

Uredništvo Zvitice